Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je bila družinska pomočnica svoji invalidni hčerki. Navedla je, da bo morala kmalu na operativni poseg, zaradi katerega nekaj časa hčerki ne bo sposobna nuditi potrebne pomoči oziroma opravljati nalog družinske pomočnice. Pomoč na domu, celodnevno institucionalno varstvo ali podaljšano dnevno varstvo, bi morali hčerka oziroma pobudnica financirati sami, česar pa z delnim plačilom za izgubljeni dohodek, ki ga prejema mati kot družinska pomočnica, nista sposobni plačati.
Z zakonskimi omejitvami se je seznanil tudi Center za socialno delo (CSD), ki je potrdil navedbe pobudnice in pojasnil, da se zaveda občutljivosti primera, vendar ji ustrezne pomoči v okviru veljavne zakonodaje ne more nuditi. Iz poročila CSD so bile razvidne tudi številne aktivnosti centra, s katerimi si je prizadeval najti ustrezno rešitev nastalih razmer. Glede na navedeno smo pobudnici lahko predlagali le, naj se v iskanju rešitev še naprej obrača na CSD in v okviru veljavne zakonodaje in ponujenih možnosti izbere tisto, ki bo hčerki zagotavljala ustrezno in potrebno pomoč v času njene odsotnosti.
Varuh že dlje časa opozarja na sistemske pomanjkljivosti ureditve statusa družinskega pomočnika, posebej z vidika njegove oz. njene ustrezne socialne varnosti. Zakon bi moral predvideti in ustrezno urediti tudi primere, kakršen je ta, vsaj toliko, da bi lahko invalidna oseba uveljavljala pravico do začasnih nadomestnih oblik socialnovarstvenih storitev oziroma pomoči v času, ko ji družinski pomočnik ne more nuditi potrebne pomoči, ne da bi ji zato prenehala pravica do družinskega pomočnika. Zato predlagamo ustrezno spremembo zakonodaje na tem področju. 3.6-9/2009
