V primeru, da tujec dejansko izpolnjuje pogoje za odpust s prestajanja kazni zapora, se ga mora tudi odpustiti. Če tujec nima urejenih pogojev za realizacijo izgona, pride v poštev to, da se ga namesti v center za tujce, ki nato izvede potrebne postopke oziroma aktivnosti realizacije izgona tujca iz države. Generalni urad UIKS se je s tem mnenjem Varuha strinjal in ZPKZ Maribor pozval, da nemudoma ponovno presodi utemeljenost predčasnega odpusta obsojenca – tujca. ZPKZ Maribor je to tudi upošteval in sprejel novo odločitev, da se ga predčasno odpusti s prestajanja kazni zapora. Hkrati je Generalni urad UIKS na ta konkreten primer opozorili tudi direktorje vseh ostalih zavodov za prestajanje kazni zapora in jim podal jasno usmeritev o tem, da nezmožnost realizacije stranske kazni izgona tujca iz države ne more biti ovira za predčasni odpust obsojenca, če se oceni, da si je obsojenec odpust zaslužil.

* * *

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel klic iz Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor, v katerem je bilo sporočeno, da ima obsojenec – tujec ugodno rešen pogojni odpust in bi moral biti že pred dnevi odpuščen s prestajanja kazni zapora. Ker je bila tujcu s sodbo izrečena tudi stranska kazen izgona iz države, pa naj bi prišlo do težav, in sicer naj bi bil tujec izgnan v Republiko Italijo, ki zanj ni izdala vize.

ZPKZ Maribor je potrdil, da je bil obsojenec – tujec na podlagi podane vloge za pogojni odpust obravnavan na zasedanju komisije za pogojni odpust, vendar mu pogojni odpust ni bil odobren. Obsojenec – tujec je prejel tudi odločbo, da se pogojno ne odpusti iz prestajanja kazni zapora. Glede na korektno prestajanje zaporne kazni, izpolnjevanje osebnega načrta, osebnostno urejenost in delno izpolnjevanje sodbe glede izrečene denarne kazni pa je bil v mesecu oktobru predlagan za predčasni odpust po interventnem zakonu. Natančen datum predčasnega odpusta ni bil dokončno določen, saj je bilo treba (glede na izrečen izgon obsojenca iz države) speljati postopke v sodelovanju s policijo. V času, ko je policija pripravljala vse potrebno v zvezi s predčasnim odpustom, je ta obvestila ZPKZ Maribor, da ga Republika Italija ne želi sprejeti, saj nima veljavnega italijanskega dovoljenja za prebivanje. ZPKZ Maribor je obsojenca – tujca seznanil z nastalo situacijo in ga, glede na njegove navedbe, da si je že urejal podaljšanje veljavnosti dovoljenja za bivanje, pozval k ureditvi oziroma pridobitvi potrebnih dokumentov. Obsojenec – tujec je ZPKZ Maribor predložil posamezne dokumente, ki so bili posredovani policiji, na podlagi katerih bi le-ta lahko urejala njegov izgon v Republiko Italijo, vendar dokumenti niso zadoščali oziroma izkazali zahtevanega, da bi Republika Italija obsojencu – tujcu dovolila vstop v državo. ZPKZ Maribor je še sporočil, da glede na stopnjevanje ukrepov v naši državi za preprečevanje širjenja covid-19, upoštevajoč boljše pogoje bivanja za obsojenca – tujca v njihovem zavodu kot v centru za tujce in nenazadnje upoštevanja varnostnih elementov ob njegovi morebitni namestitvi v center za tujce, do nadaljnjega oziroma do polnega izteka kazni ostaja v ZPKZ Maribor, s čimer so obsojenca – tujca tudi seznanili.

Na podlagi prejetega odgovora ZPKZ Maribor smo se za dodatna pojasnila obrnili tudi na Generalni urad Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Pri tem smo predvsem zaprosili za informacijo o tem, kdo oziroma na kakšen način je bilo ugotovljeno oziroma je bila sprejeta odločitev, da je za tujca bolje, da ostane v ZPKZ Maribor, kot pa da se ga namesti v center za tujce. Menili tudi smo, da če obsojenec – tujec dejansko izpolnjuje pogoje za odpust s prestajanja kazni zapora, se ga mora tudi odpustiti. Izpostavili smo, da v primeru, da obsojenec – tujec nima urejenih pogojev za realizacijo izgona, pride v poštev to, da se tujca namesti v center za tujce, ki nato izvede potrebne postopke oziroma aktivnosti realizacije izgona tujca iz države. Poudarili smo tudi, da je pri tem treba upoštevati, da prestajanja kazni zapora v ZPKZ pač ne gre primerjati z namestitvijo oziroma prebivanjem posameznika v centru za tujce, saj gre že po vsebini za dva neprimerljiva položaja, čeprav lahko oba predstavljata odvzem prostosti.

Generalni urad URSIKS je presodil, da je odločitev ZPKZ Maribor o ne-podelitvi že načrtovanega predčasnega odpusta obsojencu – tujcu, ki je za to izpolnjeval vse zakonske pogoje, zgolj iz razloga, ker ni bilo mogoče realizirati izgona tujca iz države, neutemeljena in neustrezna. Hkrati je poudaril, da sicer predčasni odpust ni pravica obsojenca, temveč posebna nagrada, ki jo direktor zavoda lahko podeli obsojencu, vendar kot taka ni pogojena z realizacijo morebitne stranske kazni izgona tujca iz države. Skladno z določbo 127. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) je namreč policija tista, ki tujca, ki mu je izrečena stranska kazen izgona tujca iz države, odstrani iz države po pravnomočnosti sodbe oziroma po odpustu iz zavoda. V ta namen pa mora zavod najmanj osem dni pred predvidenim odpustom obsojenca, za katerega je treba izvršiti izgon tujca iz države, o tem obvesti policijo, ki izgon izvrši v skladu z zakonom, ki ureja tujce.

Generalni urad URSIKS je kot neutemeljeno in neprimerno ocenil pavšalno presojo ZPKZ Maribor o tem, da je za obsojenca bolje, da ostane v ZPKZ Maribor, kot da se ga namesti v center za tujce. Takšne presoje ne utemeljuje že samo dejstvo, da ima oseba, ki ji je zaradi izvršitve kazni zapora odvzeta prostost, popolnoma drugačen pravni status kot oseba, ki je začasno nameščena v center za tujce. Na podlagi tega so na neustrezno postopanje ZPKZ Maribor že opozorili in ga obenem pozvali, da nemudoma ponovno presodi utemeljenost predčasnega odpusta obsojenca – tujca. Na ta konkretni primer so opozorili tudi direktorje vseh ostalih zavodov za prestajanje kazni zapora ter jim podali jasno usmeritev o tem, da nezmožnost realizacije stranske kazni izgona tujca iz države ne more biti ovira za predčasni odpust obsojenca, če se presodi, da si obsojenec takšen odpust zasluži. ZPKZ Maribor je po posredovanju Generalnega urada URSIKS ponovno odločal o predčasnem odpustu obsojenca – tujca in sprejel odločitev, da se ga predčasno odpusti s prestajanja kazni zapora.

Varuh pobudo šteje za utemeljeno, posredovanje pa za uspešno. 8.2-90/2020