Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnil pobudnik in navajal sporne okoliščine v zvezi z zaračunavanjem storitev v zasebnem zavodu za starejše občane SeneCura Dom starejših občanov Maribor. Pri tem je izrazil nestrinjanje s tem, da mu je omenjeni dom dodatno zaračunaval storitev za lastno kopalnico, ki pa si jo je delil s stanovalcem v sosednji sobi; pripombe je imel tudi na zaračunavanje vegetarijanske prehrane in stroškov rezervacije za namestitev v domu. Pobudnik je Varuhu podal tudi pobudo v zvezi z opominom, ki ga je prejel od vodstva doma. Varuh je ugotovil nepravilnosti v zvezi z zaračunanjem storitve lastne kopalnice ter izrekom pisnega opomina, v preostalih delih pa kršitev ni zaznal.
* * *
Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je pisal pobudnik in navajal nestrinjanje z načinom zaračunavanja storitev namestitve v zasebnem zavodu starejših občanov SeneCura Dom starejših občanov Maribor (Zavod), predvsem v povezavi z lastno kopalnico, posebnostmi pri prehrani na njegovo željo ter ponudbo nove sobe. Pobudnik je navedel tudi sporne okoliščine opomina, ki ga je prejel od vodstva doma in zoper katerega je vodstvu poslal pritožbo ter protipredlog. Varuh se je v zadevi po pojasnila večkrat obrnil na Zavod. Prejel je njihove odgovore in dokumentacijo, v katerih so pojasnjevali pravne podlage za zaračunavanje storitev institucionalnega varstva, predvsem lastne kopalnice, okoliščine zaračunavanja rezervacije, priprave vegetarijanske hrane ter izreka pisnega opomina. Varuhu so poslali tudi vso komunikacijo z Ministrstvom za solidarno prihodnost (MSP) in s pobudnikom. Vse navedeno je Varuh s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Pravilnik) natančno preučil in podal mnenje, s katerim je seznanil tako pobudnika kot Zavod.
Ugotovitve glede zaračunavanja lastne kopalnice
Iz Pravilnika izhaja, da je osnova za oblikovanje cene standardne storitve cena za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij; če ima ta soba lastno kopalnico, se na podlagi 33. člena Pravilnika lahko cena oskrbe poveča največ za 10 odstotkov. Če pa gre za enoposteljno sobo s souporabo sanitarij, se cena za tako sobo oblikuje tako, da se cena standardne storitve za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij poveča za 10 odstotkov (ker gre za enoposteljno sobo). Če ima taka enoposteljna soba lastno kopalnico (gre za kopalnico, ki jo uporablja le oseba v tej enoposteljni sobi), pa se po Varuhovem prepričanju k osnovni ceni lahko doda še 10 odstotkov. Termin lastna kopalnica namreč pomeni sobi lastna, samostojna, individualna kopalnica (s sanitarijami in tušem ali kadjo). Ključnega pomena pri zaračunavanju cene storitev je to, kaj se posameznemu uporabniku dejansko zagotavlja. Na to je Zavod opozorilo tudi MSP, enako meni tudi Varuh.
Sklicevanje Zavoda na veljaven cenik ter podpisan dogovor s pobudnikom je Varuh ocenil za nezadostno in neustrezno. Ne nazadnje je v Pravilniku v 33. členu navedba, da lahko izvajalci ceno oskrbe zaradi nadstandardnega prostora povečajo v odstotku od najnižje cene standardne storitve iz 31. člena tega Pravilnika, in sicer 10 odstotkov za lastno kopalnico (k sanitarijam dodatno tuš ali kopalna kad). V konkretnem primeru tako ni možno govoriti, da gre za nadstandardno namestitev pobudnika, k sicer prebiva v enoposteljni sobi; kopalnico pa si deli z drugim stanovalcem.
Da so navedena določila Pravilnika, ki opredeljuje možnosti dodatnega zaračunavanja lastnih sanitarij in kopalnice, nejasna, je sicer opozorila tudi Socialna inšpekcija Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ko je obravnavala prijavo suma nepravilnosti zaračunavanja cene v primeru pobudnika in se ob tem sklicevala na možnost sodne rešitve nastalega nesporazuma, če ga stranki ne rešita sami; inšpekcijskega postopka pa ni uvedla.
Tudi dejstvo, da ima Zavod pridobljeno soglasje k ceni v skladu z navedenim Pravilnikom, Varuha ni prepričalo o pravilnosti dodatnega zaračunavanja storitve lastne kopalnice; soglasje je namreč podano za storitev lastna kopalnica (10 odstotkov oskrbe I), in sicer v znesku 2,79 evra na dan. Prav tako ni logično, pa tudi pravično in skladno s Pravilnikom ne, da v okoliščinah, ko si dva uporabnika delita kopalnico, sicer pa imata vsak svojo sobo, Zavod zaračunava za lastno kopalnico enak znesek, kot če bi uporabnik kopalnico imel v svoji sobi in jo tudi dejansko uporabljal sam.
Navedeno pri Varuhu vzbuja negotovost o tem, ali je Zavod kot izvajalec institucionalnega varstva s podeljeno koncesijo MDDSZ storil vse, kar je treba, da bi, tako pri pobudniku in Varuhu kot tudi na splošno, odpravil pomisleke glede morebitnega nepravilnega ravnanja ob zaračunavanju storitev. Pri tem je ključno imeti v mislih, da so uporabniki storitev institucionalnega varstva praviloma vedno šibkejša stran pogodbenega razmerja. Vse to vpliva na njihovo počutje, dostojanstvo in kakovost življenja v Zavodu. Tudi zato bi bilo treba vse dileme glede pravilnosti izvajanja in zaračunavanja cene dolgotrajne oskrbe takoj razjasniti; ob morebitnem dvomu pa ravnati v korist šibkejše strani, torej uporabnikov storitev, saj v nasprotnem primeru lahko pride do kršitve njihovih pravic.
Ugotovitve glede izreka pisnega opomina
Pisni opomin lahko vodi do odpusta, izselitve ali premestitve iz doma, zato je Varuh Zavod opozoril, da je to skrajno sredstvo, ki se ga je treba tudi lotevati zelo skrbno. To pomeni, da bi moral pobudniku pred izrekom ukrepa dati možnost zagovora in predstavitve njegovega videnja nastalega položaja ter da bi se lahko predhodno izrekel o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bili podlaga za odločitev o izreku disciplinskega ukrepa – pisnega opomina.
Dejanje pobudnika, ki je bilo podlaga za izrek ukrepa, je opisano zelo na splošno; razvidno je tudi, da so v Zavodu sledili poročanju zaposlenih, ni pa mogoče potrditi, da je bil izveden tudi ugotovitveni postopek. Zavod je v odgovoru Varuhu sicer zapisal, da je bil s pobudnikom predhodno opravljen razgovor, v sklopu katerega mu je bil prebran opis dogodka, ki naj bi ga storil, in rečeno je bilo, da se je s tem strinjal. Pri tem Varuh ne more z gotovostjo vedeti, ali je bilo pobudniku omogočeno aktivno sodelovanje ali pa se je zgolj strinjal z zapisom storjenega dejanja.
Varuh meni, da ima vsak stanovalec, ki je v disciplinskem postopku, pravico, da je v njem aktivno udeležen, ter v njem varovati svoje pravice in pravne interese, pri tem pa je bistveni del tudi pravica do tega, da se seznani z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki jih je Zavod ugotovil v postopku in so pomembne za odločitev v zadevi, slednjič pa tudi pravico do tega, da se o njih izreče. Omenjena pravica je tudi vidik poštenega postopka iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, ki je v konkretnem primeru še toliko bolj pomembna, saj je ne more nadomestiti morebitni naknadni postopek, saj ta sploh ni predviden.
Izrek pisnega opomina v domovih za institucionalno varstvo je nujno izpeljati na ustrezen način, torej tako, da so varovane pravice vseh v tem postopku, sicer lahko ta vodi tudi do kršitve njihovega dostojanstva in časti. Ob kršitvah hišnega reda ter kršitvah dogovorov, sklenjenih z uporabniki, je Zavod zavezan k postopkovno ustreznemu ravnanju tako v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi kot tudi z notranjimi akti, na to pa je Zavod opozorilo tudi MSP. Kontradiktornost postopka, poslušanje, izmenjava stališč, medsebojno soočenje in drugo so ključni elementi demokratičnega ugotovitvenega oziroma dokaznega postopka; toliko bolj pomembno je to zato, da imajo uporabniki storitev institucionalnega varstva občutek enakovrednosti in upoštevanja ter ne morebitnega maščevanja, ki ga je omenjal tudi pobudnik.
Varuh je Zavod opozoril, da postopka izreka disciplinskega ukrepa pobudniku ni izvedel v skladu z demokratičnimi postulati in po vnaprej predvidenem postopku. Hišni red ravnanja v tovrstnih primerih namreč ne vsebuje nikakršnih pravil oziroma procesnih jamstev za varstvo pravic strank v tem postopku.
Varuh je v mnenju, ki ga je posredoval Zavodu, izrazil pričakovanje, da bodo s pobudnikom, skladno z zapisanim, rešili nastali zaplet, v prihodnosti pa postopkovna pravila izrekanja disciplinskih ukrepov ustrezno dopolnili ter postopke izvedli z upoštevanjem pravice do sodelovanja in obrambe, da o tem ne bo dilem, predvsem pa še, da bodo izrek disciplinskih ukrepov uporabili kot zadnjo in skrajno možnost. Glede zatrjevanega neodgovarjanja Zavoda, zaračunavanja stroškov vegetarijanske hrane kot posebnosti pri prehrani pobudnika ter glede stroškov rezervacije pa na podlagi prejetega Varuh ni zaznal morebitnih nepravilnosti Zavoda. 9.7-17/2024
