Varuh je obravnaval primer pobudnice, ki je kazensko ovadbo vložila 21. 5. 2014, državno tožilstvo pa po navedbah pobudnice po skoraj letu dni k njenemu obravnavanju ni pristopilo.
Na poizvedbo Varuha je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (tožilstvo) sporočilo, da je 21. 5. 2014 res prejelo vlogo pobudnice, iz katere izhaja, da pobudnica ovaja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oziroma imenovanega uradnega veterinarja zaradi kaznivega dejanja po 258. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Ovadbo je vpisalo v Ktpp vpisnik pod opr. št. Ktpp/407/2014, saj vlogi niso bili priloženi podatki o prijaviteljici, oškodovancu, kot tudi ne drugi podatki o samem osumljencu. Zadeva je bila dodeljena pristojni okrajni tožilki. Zaradi njene večmesečne odsotnosti zaradi bolezni je bila zadeva dana v dopolnitev pristojni policijski postaji šele 2. 4. 2015. Tožilstvo je še sporočilo, da tožilske odločitve pred prejemom zahtevane dopolnitve ni moč sprejeti.
Takšen odgovor tožilstva Varuha ni povsem zadovoljil. Tožilstvo smo zato seznanili s stališčem Varuha, da dejstvo, da državni tožilec, ki mu je v obravnavanje dodeljena kazenska ovadba, nepričakovano zboli, samo po sebi ni razlog, ki bi opravičeval dolgotrajno obravnavanje posamezne kazenske ovadbe. Tretji odstavek 70. člena Državnotožilskega reda (DTR) namreč določa, da se lahko v primeru, če državni tožilec zaradi daljše odsotnosti ne more pravočasno rešiti dodeljenih zadev, zadeve, ki so mu bile dodeljene kot nosilcu spisa, dodelijo drugim državnim tožilcem. Menili smo, da bi lahko tako ravnalo tožilstvo tudi v tem primeru, in sicer vsaj pred iztekom 120-dnevnega roka, ki ga 13. člen Meril za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe določa kot čas, v katerem je državni tožilec dolžan opraviti procesna opravila v dodeljenih zadevah. Tako je Varuh želel še posebej preveriti, ali je državni tožilec v času od 21. 5. 2014 (ko je bila vložena kazenska ovadba) do 2. 4. 2015 (ko je bila zadeva dana v dopolnitev policijski postaji) morda vendarle opravil katero izmed procesnih dejanj.
Tožilstvo je sporočilo, da v navedenem obdobju (skoraj enega leta) ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, kar je opravičevalo tudi s tem, da je bilo šele konec meseca septembra 2014 seznanjeno, da bo državna tožilka, ki ji je bila dodeljena v obravnavanje izpostavljena kazenska ovadba, na daljšem bolniškem dopustu. Ker je ravno v mesecu septembru tožilstvo zapustilo sedem državnih tožilcev, je bilo treba več kot 1300 zadev prerazporediti drugim državnim tožilcem. Med temi je bilo najprej treba prerazporediti zadeve, ki se štejejo kot prednostne (med katere zadeva v tem primeru, ki je bila vpisana v Ktpp vpisnik, ni sodila).
Tudi po prejetih dodatnih pojasnilih tožilstva Varuh svojega stališča, da bolniška odsotnost državnega tožilca sama po sebi ne opravičuje takšnega zastoja pri obravnavanju kazenske ovadbe, kot je bilo izkazano v tem primeru, četudi se je tožilstvo v tem času soočalo s kadrovskimi težavami, ni spremenilo l. Tretji odstavek 70. člena DTR namreč velja za vse državnemu tožilcu dodeljene zadeve, tudi za tiste, ki so vpisane v Ktpp vpisnik (ovadbe, ki nimajo vseh podatkov). Vodja tožilstva je bila ob izteku roka iz 13. člena zgoraj navedenih meril nedvomno seznanjena z dejstvom, da ovadba v tem primeru še ni bila vzeta v obravnavanje in bi lahko ukrepala v skladu s 70. členom DTR. Tožilstvo bi ovaditeljico v opisanem primeru v skladu z načelom dobrega upravljanja lahko tudi (samoiniciativno) seznanilo z razlogi, ki so povzročili zastoj v obravnavanju ovadbe in se zanj opravičilo. Varuh je tako ob upoštevanju navedenega pobudo ocenil za utemeljeno. 6.2-7/2015
