Na Varuha se je obrnil pobudnik z navedbo, da bolnišnica, v kateri je bil hospitaliziran, ni obravnavala prve zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic (v nadaljevanju: zahteva), ki jo je podal zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenega osebja.

V poizvedbi nas je zanimalo, kako je bolnišnica reševala pobudnikovo zahtevo, kje so razlogi, da pobudnik ni prejel vabila na obravnavo oziroma zakaj od bolnišnice ni prejel nobenega odgovora na svojo zahtevo. Bolnišnica je odgovorila, da se je pobudnik pri njih oglasil in opravil sestanek z namestnikom strokovnega direktorja, ki je tudi zapisal in sprejel zahtevo. Zahteva je bila posredovana tudi predstojnici oddelka, kjer naj bi prišlo do domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenega osebja. Bolnišnica še navaja, da je pobudnika povabila na razgovor na podlagi telefonskega pogovora, vendar se pogovora z vodstvom ni udeležil.

Odgovor bolnišnice nas ni prepričal, zato smo jim pisali še enkrat. Od bolnišnice smo pričakovali, da navede datum, kdaj so pobudnika povabili na razgovor. V primeru, da je bil o tem narejen uradni zaznamek, smo želeli, da nam ga bolnišnica posreduje.

Na drugo poizvedbo smo prejeli pojasnilo bolnišnice, da pisnega dokaza o povabilu nima. Pobudnika naj bi klicali po telefonu, vendar se ta naj ne bi oglašal. Navedli so še, da so pobudnika povabili na razgovor prek enega izmed njegovih svojcev, ki je zaposlen v bolnišnici.

Tudi dodatne navedbe bolnišnice nam niso zadostovale. V skladu z 61. členom Zakona o pacientovih pravicah (ZPacp) je treba pacienta (po prejemu popolne zahteve) na obravnavo povabiti pisno. Pobudnik se je na navedbe bolnišnice odzval, in sicer da klica s strani bolnišnice ni nikoli prejel. Pobudnik si je želel soočenje z zdravstvenim osebjem na oddelku, kjer se je zdravil in ki naj bi po njegovih navedbah, pri njem uporabilo tudi varovalne ukrepe (vezanje na posteljo), posledica česar so bile potplube na telesu in razbolelost okončin.

Pobudo smo šteli za utemeljeno. Bolnišnico smo seznanili z mnenjem Varuha,  da je s tem, ko pobudnikove pritožbe ni obravnavala v skladu z 61. členom ZPacP, kršila načelo dobrega upravljanja. Če bi držale navedbe pobudnika o ravnanju zdravstvenega osebja resnične, ker postopek ni bil uveden tega ne moremo z gotovostjo trditi, pa bi lahko zdravstveno osebje s svojim ravnanjem pobudniku kršilo tudi njegovo pravico do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave RS) in pravico do uporabe pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Bolnišnici smo predlagali, da se pobudniku pisno opraviči in na ta način vsaj delno ublaži njegovo prizadetost, zaradi ravnanja zdravstvenega osebja. Bolnišnica je sledila predlogu Varuha. 3.4-5/2016