Na 35. nacionalnem otroškem parlamentu, ki je danes, 7. aprila 2025, potekal v Državnem zboru, je namestnik varuha človekovih pravic dr. Jože Ruparčič v svojem govoru izpostavil pomen varnosti in nenasilja v šolskem prostoru kot temeljnih pogojev za osebni in učni razvoj otrok. Z veliko zaskrbljenostjo je spregovoril tudi o porastu medvrstniškega nasilja – fizičnega, psihološkega, pa tudi nasilja na spletu.
Osredotočil se je na tri ključne vrednote – nenasilno komunikacijo, tolerantnost in spoštovanje dostojanstva – ki so po njegovem mnenju nujne za vzpostavljanje spodbudnega in vključujočega učnega okolja. Nenasilna komunikacija spodbuja izražanje čustev in potreb brez obsojanja ter omogoča odprto, empatično in spoštljivo izmenjavo mnenj. Po besedah dr. Ruparčiča prav ta oblika komunikacije preprečuje konflikte in krepi povezanost med učenci. Tolerantnost je temelj za sprejemanje različnosti – kulturne, verske, etnične in osebnostne. V šolskem prostoru pomeni spoštovanje raznolikosti in zavračanje diskriminacije. »Ko sprejemamo razlike, zmanjšujemo verjetnost za konflikte, povezane s predsodki in gradimo vključujoče okolje,« je poudaril. Spoštovanje dostojanstva pa pomeni obravnavanje vseh z občutkom enakopravnosti in obzirnosti, ne glede na njihove značilnosti in neposredno vpliva na samozavest, duševno zdravje in dobro počutje otrok, je dejal.
Namestnik dr. Ruparčič je posebej opozoril tudi na to, da je nujno, da se glas otrok sliši v šolskem okolju. »Zelo pomembno je, da se v šolskem prostoru sliši vaš glas – da odrasli vemo, kako se počutite, kakšne so vaše želje in cilji. To vam nenazadnje zagotavlja tudi Konvencija o pravicah otrok,« je dejal in otroke pozval, naj kot predstavniki šolskih parlamentov spodbujajo tudi svoje sošolke in sošolce, da izražajo svoje želje in potrebe na učinkovit način.
Izrazil pa je tudi zaskrbljenost nad porastom medvrstniškega nasilja. Poudaril je, da je nasilje med otroki resna težava, ki pušča globoke posledice, zato je nujno, da se o njem odkrito pogovarjamo. Pozval je k skupnemu prizadevanju učiteljev, staršev, vodstva šol in vseh otrok, da nasilje prepoznavajo, o njem spregovorijo in nanj tudi ustrezno ukrepajo. »Vsaka žrtev ima pravico do varnega okolja, vsaka skupnost pa dolžnost, da to omogoči,« je opozoril in dodal, da je preprečevanje nasilja odgovornost celotne družbe – »tako odraslih kot tudi vas, otrok in mladih, ki ste pomemben del rešitve.« Ob tem je poudaril, da ne smemo pozabiti niti na tiste, ki nasilje povzročajo – tudi oni pogosto potrebujejo pomoč, pogovor in usmerjanje, saj so lahko njihova dejanja odraz lastnih stisk, nerazumevanja ali težav v odraščanju. »Le z razumevanjem vseh vidikov nasilja lahko gradimo bolj varno, povezano in sočutno skupnost,« še meni dr. Ruparčič.
Zaključil je z mislijo, da nenasilna komunikacija, tolerantnost in spoštovanje dostojanstva niso zgolj ideal, temveč konkretna orodja, ki omogočajo, da šola postane prostor osebne rasti, ustvarjalnosti in sodelovanja. Otrokom je zaželel, da bi v takem okolju lahko napredovali – tako v šoli kot v življenju.
