Državni preventivni mehanizem je 12. 3. 2024 opravil nenapovedani tematski obisk treh oddelkov pod posebnim nadzorom v Psihiatrični bolnišnici Ormož (PB Ormož). Članici DPM sta na obisku preverili (predvsem) okoliščine v zvezi z uporabo posebnih varovalnih ukrepov (PVU) – ukrepov, ki jih uporabijo zaradi omogočanja zdravljenja pacientov ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja pacientov, kadar je ogroženo njihovo življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njihovo zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzročajo hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom. Ti ukrepi se lahko na oddelkih pod posebnim nadzorom v psihiatričnih bolnišnicah izvajajo skladno z Zakonom o duševnem zdravju (ZDZdr). Navedeni zakon ureja dva PVU in sicer telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora, pri čemer v PB Ormož izvajajo (le) telesno oviranje s pasovi.

Članici DPM sta v pogovoru z zaposlenimi oziroma pacienti, ki so se v času obiska zdravili na oddelkih pod posebnim nadzorom, vpogledom v dokumentacijo o izvajanju PVU in ogledom prostorom preverili, kako pogosto v PB Ormož izvajajo PVU in koliko povprečno traja PVU, kakšni so prostori, v katerih izvajajo PVU, kako poteka izvedba in kakšna je obravnava pacienta med PVU, kakšne pritožbene poti so na voljo pacientom, preverili sta tudi, ali in kakšne dokumente je PB Ormož sprejela v zvezi z izvedbo PVU oziroma kako v bolnišnici evidentirajo izvedbo PVU ter druge pogoje in okoliščine v zvezi z uporabo PVU z namenom podaje priporočil za izboljšanje stanja. 

Pacienti so na oddelek pod posebnim nadzorom skladno z ZDZdr lahko sprejeti na podlagi pisne privolitve ali na podlagi sklepa sodišča. V PB Ormož izvajajo PVU tudi pri pacientih, ki so na oddelkih pod posebnim nadzorom na podlagi privolitve. DPM je ob obiskih psihiatričnih bolnišnic že večkrat opozoril, da glede na izredno omejujočo naravo telesnega oviranja s pasovi, po mnenju DPM v primeru, ko je pacient na oddelku pod posebnim nadzorom na podlagi privolitve, ni možno šteti, da je dal tudi privolitev za izvedbo PVU. Razen v izjemnih primerih, ko bi pacient morda PVU zahteval sam ali bi se z ukrepom izrecno strinjal (pri čemer je treba biti pri presoji, kdaj se pacient strinja z izvedbo PVU, izredno zadržan) je treba zato po mnenju DPM drugače vedno šteti, da je ukrep izveden v nasprotju z voljo pacienta. PB Ormož je DPM zato priporočil, da v primerih izvedbe PVU pri pacientu, ki je na oddelku pod posebnim nadzorom na podlagi lastne privolitve, preveri in dokumentira, ali se pacient še vedno strinja z nadaljnjim zadržanjem na oddelku pod posebnim nadzorom oziroma če navedeno ni možno, njegovo nasprotovanje PVU razume kot hkraten preklic privolitve za bivanje na oddelku pod posebnim nadzorom in ravna skladno z ZDZdr.

DPM je PB Ormož priporočil tudi, da ob izvedbi PVU zagotovi stalni neposredni nadzor (prisotnost) nad pacientom, pri katerem se izvaja telesno oviranje s pasovi, in da pacientom, pri katerih se izvaja telesno oviranje s pasovi, zagotovi spoštovanje njihove zasebnosti in dostojanstva tudi na tak način, da prepreči drugim pacientom (in morebitnim obiskovalcem) možnost pogleda na oviranega pacienta, razen če ta izrazi izrecno željo po družbi drugih pacientov.

DPM je v poročilu o obisku PB Ormož izpostavil tudi, da je Ministrstvo za zdravje (MZ) že večkrat opozoril na različno prakso posameznih psihiatričnih bolnišnic glede izvajanja določb ZDZdr o trajanju ukrepa telesnega oviranja s pasovi. Ob obiskih je DPM namreč opazil, da nekatere bolnišnice v primeru telesnega oviranja s pasovi, ki lahko skladno z ZDZdr traja najdlje štiri ure, v primeru, kadar zdravnik oceni, da je ponovna uvedba PVU utemeljena, pasove za kratek čas odstranijo in jih nato znova namestijo. Druge institucije pa so navedeno zakonsko določbo razumele in izvajale tako, da je zdravnik po preteku štirih ur le preveril utemeljenost ponovne uvedbe PVU in kadar se je ta izkazala za utemeljeno, pasov niso odstranili, ampak je ukrep potekal neprekinjeno.

Varuh je že v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2019 opozoril, da različna praksa izvajanja določb ZDZdr glede izvedbe PVU telesnega oviranja s pasovi, ki pomeni hud poseg v človekove pravice, kaže na to, da bi bilo treba ZDZdr v obravnavanem delu ustrezno spremeniti in jasneje opredeliti izvedbo oziroma potek PVU, zlasti pa njegovo časovno omejitev in MZ priporočil, da ob pripravi novele ZDZdr preuči potrebo po spremembah in dopolnitvah ureditve uporabe PVU. Ob obisku ene izmed psihiatričnih bolnišnic 2023 je DPM ministrstvu (ponovno) priporočil, da preuči potrebo po spremembah in dopolnitvah zakonske ureditve telesnega oviranja s pasovi, zlasti določb o trajanju oziroma časovni omejitvi tega ukrepa. MZ je v odzivu na priporočilo navedlo, da je že pristopilo k ustanovitvi delovne skupine za pripravo predloga sprememb ZDZdr in da bo pri tem posebna pozornost namenjena PVU. Tudi v odzivu na tokratno poročilo o obisku PB Ormož je MZ navedlo, da so imenovali delovno skupino za pripravo predloga sprememb ZDZdr, ki je že začela z delom in bo preučila tudi možnosti nadgradnje določb o izvajanju PVU.

Več podrobnosti v zvezi s priporočili DPM in odzivi nanje je razvidnih iz preglednice priporočil in odzivov nanje.