Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik je danes, 20.3. 2012, s svojimi sodelavci sprejela na pogovor predstavnike nekaterih nevladnih organizacij, ki na različnih področjih izvajajo programe za pomoč otrokom in mladostnikom.
V pogovoru so poudarili, da večino problemov, s katerimi se dnevno srečujejo pri reševanju stisk in potreb posameznih otrok ali družin, sproti rešujejo v medsebojni komunikaciji z institucijami države, zlasti centri za socialno delo in šolami.
Posebej so izpostavili vprašanja statusa otrok priseljencev, imigrantov, otrok prosilcev za azil in probleme njihovega vključevanja v družbo, šolanje ter zagotavljanje njihovega zdravstvenega varstva. Ugotavljajo, da te otroke tudi zaradi neznanja slovenskega jezika, vključujejo v šole s prilagojenim programom. Država bi morala sistematično spremljati te pojave in sprejeti ukrepe, da bodo tudi ti otroci vključeni v sistem rednega šolanja, seveda ob zagotovitvi dodatnih oblik pomoči.
Sodelujoči so izrazili zaskrbljenost zaradi vse več sebičnosti, nesodelovanja in nesolidarnosti med otroki, med učenci in v družbi nasploh. Povečuje se tudi nestrpnost do drugačnih in do tujcev. Vse več je medvrstniškega nasilja in nasilja v družinah, s čimer se država ne spopada dovolj uspešno. V družbi se povečuje revščina, zlasti v družinah z otroki, kar vpliva tudi na njihove možnosti za izobraževanje in vključevanje v socialno okolje. Nevladne organizacije pripravljajo in izvajajo številne programe dodatnega izobraževanja in usposabljanja otrok, njihovih staršev in učiteljev, tudi za dvig in krepitev njihovih življenjskih kompetenc (samozavesti, samopodobe in samovrednotenja). Opozorili so, da so v zadnjem obdobju za omenjena izobraževanja deležni manj finančnih sredstev. Država bi morala nameniti več pozornosti sistemskemu urejanju vprašanj financiranja nevladnih organizacij nasploh, še posebej tistih, ki delajo za otroke in mladostnike. Same namreč s svojim prostovoljnim delom pomembno prispevajo k blažitvi gospodarske in finančne krize in vseh njenih posledic.
Opozorili so na Program za otroke in mladino 2006 – 2016, ki ga je Vlada RS sprejela 5. 10. 2006. Istega leta so bili sprejeti tudi Kazalci za njegovo spremljanje. Kasneje je vlada sprejela še akcijski načrt za izvajanje tega programa v letih 2009 in 2010. Zanimalo jih je kakšna je usoda tega programa, kakšni so rezultati (po kazalcih njegovega spremljanja) ter katere ukrepe bo vlada sprejela za nadaljevanje njegovega izvajanja.
