Ob 10. decembru - svetovnem dnevu človekovih pravic, ki se obeležuje na dan sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic (10. december 1948 v Parizu) je varuh človekovih pravic Ivan Bizjak objavil posebno izjavo, v kateri opozarja, da sama razglasitev pravic še ne pripelje do njihovega uresničevanja.
Novinarska konferenca je bila poleg predstavitve ombudsmanove izjave posvečena tudi obeleževanju 10-letnice Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina ZN 20. novembra 1989. Bizjak je tudi spomnil na peto obletnico obstoja institucije varuha, saj ga je državni zbor imenoval 29. septembra 1994, začeli pa so delovati v začetku 1995.
Varuh je v izjavi ob dnevu človekovih pravic med drugim ugotovil, da se v Sloveniji ne dogajajo grobe in sistematične kršitve najosnovnejših človekovih pravic.
Glede (ne)spoštovanja otrokovih pravic v Sloveniji je poudaril, da tudi na osnovi prizadevanj institucije varuha državni in drugi oprgani pogosto že uporabljajo nekatera določila Konvencije o otrokovih pravicah neposredno pri odločanju, zlasti pri upravnih zadevah. To je ocenil kot zelo pomemben proces, v katerem odgovorni upoštevajo določila ustave, po katerih so mednarodne konvencije, ki jih je Slovenija ratificirala obvezujoče in nad domačo zakonodajo. To je še posebej pomembno v večkrat kritizirani situaciji, ko domača zakonodaja še ni povsem usklajena, tako včasih ostane sklicevanje na splošnejša določila mednarodnih konvencij izhod v sili in edina možnost, da se v posameznem postopku odloči v skladu s temeljnimi načeli spoštovanja človekih pravic. Na področju otrokovih pravic smo po varuhovih besedah priča nekaterim izboljšavam na normativnem področju. Tako je z noveliranim zakonom o kazenskem postopku izboljšan položaj otroka kot oškodovanca pri nekaterih kaznivih dejanjih, zakon o pravdnem postopku pa v duhu evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic daje otrokom možnosti ustreznejšega sododelovanja v postopkih, zlasti takrat, ko se odloča o vzgoji in varstvu otrok. Položaj otroka v nekaterih drugih postopkih, zlasti v upravnih pri centrih za socialno delo, po oceni varuha še ni povsem v skladu s konvencijo. Potrebno bo zagotoviti otroku zastopnika, zlasti takarat, ko prihaja do konflikta interesov med otrokovi starši.
Varuh je na domačem naslovu na internetu pred kratkim uvedel novost - spletno stran, namenjeno mladim, prek katere se lahko seznanijo s predpisi, ki govorijo o otrokovih pravicah. Varuh želi prek interneta vzpostaviti z otroki neposredno komunikacijo.
Glede vzpostavitve novih mehanizmov za varstvo otrokovih pravic oziroma ustanovitve institucije varuha otrokovih pravic pa je dejal, da konkretno ni bilo veliko narejenega. Varuh sodeluje v prizadevanjih Zveze prijateljev mladine, da bi se oblikovale podlage za vzpostavitev teh novih mehanizmov. Trenutno sta prisotna predloga za ustanovitev dveh institucij: vladnega urada za otrokove pravice in varuha otrokovih pravic.
Glede vprašanja starejših oseb je Bizjak izpostavil dva problema: dolgo čakalno dobo za domove starejših ter dokaj pogoste težave, povezane z bivalnimi pogoji v teh domovih, predvsem, ko gre za zagotavljanje njihove zasebnosti. Varuh je v zadnjem času obiskal štiri domove za starejše in dva posebna socialna zavoda. Temeljna usmeritev na tem področju je zagotovitev spoštovanja avtonomije odločanja starejših o izboru načina njihovega življenja.
Za peto obletnico delovanja institucije varuha Bizjak ni pripravil posebne analize delovanja, je pa povedal: "In vendar se nekaj premika, ponekod pa prepočasi". To je tudi ocena učinkovitosti varuhovega delovanja, zlasti tam, kjer so težave največje. Pri tem je poudaril, da gre za razreševanje sistemskih pomanjkljivosti pri delovanju države, saj je večina problemov na področju uveljavljanja človekovih pravic posledica slabega delovanja države.
Osrednji problem delovanja državnih organov, ki pomeni tudi očitno kršitev pravic številnih ljudi pa so nerazumno dolgotrajni postopki v sodstvu in upravi. Glede slednjega je skrb zbujajoče dejstvo, da se jasne zakonske določbe kršijo, ter da že nekaj let zaporedoma ne prihaja do izboljšanj, ki bi dokazovala, da se odgovorni vsaj prizadevajo spoštovati zakone. "Priča samo nedopustni sprijaznjenosti s protizakonitim načinom poslovanja in pogrešamo smisel za urejeno delovanje države", je poudaril ombudsman Bizjak in kot posebej zaksrbljujoče navedel primere, ko prihaja do prekoračitve rokov pri odločbah ustavnega sodišča, kot je na primer zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine.
