Varuh je v zadnjih dneh prejel nekaj novinarskih vprašanj v zvezi z napisom na enem izmed transparentov na demonstracijah v Ljubljani, na katerem je pisalo »Politiki marš v Barbara rov«. Spraševali so, ali bo Varuh vložil kazensko ovadbo na policijo ter kakšno je sicer stališče Varuha do transparentov s takšnimi ali podobnimi sporočili.
Varuh obsoja, tako kot že mnogokrat doslej, vse oblike javnega izražanja sovraštva in nestrpnosti, kot takšnega ocenjujemo tudi omenjeni napis na transparentu. Pisanje nekaterih medijev (Slovenske novice, 24. december 2012), da naj bi varuhinja pred takšnimi sporočili zatiskala oči in ušesa, je tako nekorektno in neresnično.
Glede ukrepanja zoper avtorja ali avtorje omenjenega napisa pa smo pojasnili, da je trenutno praktično edina možnost pregon zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena KZ-1. Ovadbo zaradi suma storitve tega k. d. lahko vloži vsakdo na policijo ali tožilstvo. Na podlagi dosedanje sodne prakse pa ni veliko možnosti za pregon avtorja ali avtorjev napisa, ki ga omenjate. Sporočilo mora biti namreč usmerjeno proti določeni skupini (nacionalni, verski ipd), ki si deli skupne osebne okoliščine. Dvomimo, da politiki predstavljajo skupino, ki je varovana z omenjeno določbo kazenskega zakonika. Če pa napisi vsebujejo grožnje posameznikom, tudi politikom, gre lahko za k. d. grožnje po 135. členu KZ-1. V tem primeru se storilec preganja na zasebno tožbo oz. na predlog, ki ga lahko poda le oškodovanec sam. Varuh sicer že vrsto let kritizira pomanjkljivo zakonodajo in prakso pregona t. i. sovražnega govora. Stališča in predlogi Varuha so razvidni iz posameznih sporočil, zlasti pa iz letnih poročil Varuha (poglavje 2.1.2. Etika javne besede), ki so dosegljiva na spletni strani Varuha: www.varuh-rs.si.
Posebno vprašanje pa je ravnanje novinarjev, ki poročajo o dogodkih, ki so za javnost zanimivi. Pri poročanju novinarjev se postavlja predvsem vprašanje, ali ravnajo strokovno in v skladu z etičnimi načeli, kot jih določa etični kodeks novinarjev. Na podlagi kodeksa DNS in SNS je v novinarskih prispevkih nedopustno spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora. Novinar jih ne sme dopustiti, če pa to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi. Ravnanje novinarjev lahko presoja Novinarsko častno razsodišče (NČR), če prejme pritožbo za začetek postopka pred NČR, ki jo je treba poslati najpozneje 45 dni po dogodku, za katerega pritožnik meni, da sodi med primere neetičnega ravnanja novinarja ali drugega avtorja uredniških vsebin.
Glede ukrepanja Varuha smo ponovno poudarili da, na podlagi ustave in zakona o varuhu človekovih pravic, Varuh ni pristojen za obravnavo posameznih novinarjev in medijev, ki sodijo med osebe zasebnega prava. Varuh tudi sicer praviloma ne ocenjuje posameznih medijskih prispevkov, saj bi se to lahko razumelo kot poseg v svobodo izražanja in avtonomijo medijev.
