Prejeli smo dopis, v katerem nas je pobudnik obvestil, da so nekateri državni organi v prekrškovnem postopku nedosledno zapisali njegov priimek, in sicer so namesto mehkega č-ja zapisali navaden č. Pobudnik je trdil, da napačno zapisan priimek ne izkazuje njegove osebne identifikacije in pomeni poseg v njegovo dostojanstvo, zato ni prevzel pisemske vročilnice inšpekcijskega organa občine z odločbo o prekršku. Pobudnik tako ni plačal globe iz odločbe in je zato prejel predlog za davčno izvršbo in sklep o določitvi uklonilnega zapora. Na Varuha človekovih pravic se je obrnil s trditvijo, da sta bila ukrepa davčnega organa in sodišča nezakonita, ker sta temeljila na odločitvi inšpekcijskega organa, s katero sploh ni bil seznanjen.

Strinjali smo se s pobudnikom, da mora biti obdelava osebnih podatkov točna in ažurna in da takšna zahteva velja tudi za zapis njegovega priimka, vendar pa smo menili, da mora za varstvo svojih podatkov sam sprožiti ustrezne postopke. Svetovali smo mu, naj za popravek osebnega imena v evidencah državnih organov uporabi poti, ki jih omogoča Zakon o varstvu osebnih podatkov, zlasti možnosti, da od upravljavcev osebnih podatkov zahteva vpogled v evidenco in popravek netočnih podatkov. Če popravka od upravljavcev ne bi dosegel, ima na voljo tudi sodno varstvo pravic ter posredovanje Informacijskega pooblaščenca. Varuh tudi ni mogel ugotoviti morebitnih nepravilnosti pri vročanju odločbe. Takšna nepravilnost bi namreč pomenila postopkovno napako, ki jo mora posameznik uveljavljati z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi pri pristojnih organih.

Pobudo smo sicer šteli za neutemeljeno, vendar pa jo izpostavljamo kot opozorilo državnim organom, da so pri vročanju pravnih aktov pozorni na dosleden zapis priimka naslovnika, hkrati pa kot ilustracijo problematike, da se na Varuha pogosto obračajo pobudniki z velikimi pričakovanji, ki pa v svoji zadevi zaradi pomanjkanja znanja ali iz drugih razlogov še niso sprožili z zakoni predvidenih postopkov (1.6 - 15/2010).