Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je obravnaval pobudo glede sprejema v slovensko državljanstvo na podlagi nacionalnega interesa Republike Slovenije. Pobudnik je navedel, da je vložil prošnjo za sprejem v slovensko državljanstvo, kateri pa ni bilo ugodeno, saj ni izpolnjeval pogoja petletnega aktivnega delovanja v slovenskem društvu. Pobudnik je na upravni enoti prejel obrazec za vložitev prošnje za sprejem v slovensko državljanstvo, kjer pa ta pogoj ni bil naveden, temveč je bilo navedeno le večletno aktivno sodelovanje v slovenskih društvih. Preko odvetnika je izvedel, da je za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije za osebo slovenske narodnosti na podlagi 3. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uredba) za osebe slovenske narodnosti zahtevano izkazovanje aktivne vezi z Republiko Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih. Pobudnik je menil, da je upravičen do pozitivne rešitve zato, ker je vlogo podal v dobri veri in v skladu z navodili za izpolnjevanje vloge. Pobudnik je v telefonskem pogovoru tudi navedel, da s strani uradne osebe ni bil opozorjen na pogoj petletnega aktivnega delovanja ter da je imel stroškov z vlogo okoli 400 EUR.

Varuh je pobudniku podal pojasnila v zvezi s pogoji sprejema v slovensko državljanstvo. Ker pa je bilo v konkretnem primeru po naši oceni sporno, da je pobudnik na upravni enoti prejel obrazec oziroma pojasnila za izpolnjevanje tega obrazca, ki so vsebovala napačno pravno podlago, smo na Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) naslovili poizvedbo.

Na podlagi pobudi priložene dokumentacije (odločbe MNZ, s katero ni bil ugoden sprejem v slovensko državljanstvo, vloge za sprejem v slovensko državljanstvo na podlagi nacionalnega interesa, ki jo je pridobil pobudnik ter vloge za sprejem v slovensko državljanstvo na podlagi nacionalnega interesa, ki je dostopna na spletu) smo ugotovili, da se vlogi razlikujeta.  Vloga, ki jo je pridobil pobudnik je namreč navajala pogoj večletnega aktivnega delovanja v slovenskem društvu, med tem ko je vloga, ki je bila dostopna na spletu, vsebovala pogoj petletnega aktivnega delovanja v slovenskem društvu. MNZ smo seznanili, da je pobudnik razpolagal z vlogo, ki jo je pridobil na upravni enoti, skupaj z pojasnili, ki ne ustrezajo določbam Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uredba). Pobudnik se je kot laik zanesel, da pojasnila ustrezajo veljavni zakonodaji,pri vložitvi vloge pa po svojih navedbah tudi ni bil opozorjen na pogoj petletnega aktivnega delovanja v slovenskem društvu. Varuh je ocenil, da bi v konkretnem primeru lahko šlo za kršitev načela varstva pravic strank in načela dobrega upravljanja, zato smo MNZ zaprosili za pojasnila. 

MNZ je v odgovoru najprej pojasnilo potek postopka sprejema v slovensko državljanstvo na podlagi nacionalnega interesa pobudnika V skladu z Zakonom o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) je za odločanje v postopkih sprejema v državljanstvo RS pristojno MNZ, zato je pristojno tudi za podajanje vseh vsebinskih odgovorov, ki se nanašajo na načine in pogoje pridobitve državljanstva na tej podlagi. Upravne enote tega zakonskega pooblastila nimajo, lahko pa sprejmejo vlogo za izredno naturalizacijo in jo pošljejo MNZ.  Skladno z načelom varstva pravic strank v upravnem postopku pa so upravne enote dolžne seznaniti stranke, kakšni so zakonski in podzakonski pogoji za pridobitev državljanstva po izredni naturalizaciji. Nadalje je MNZ navedlo, da obrazec vloge za izredno naturalizacijo ni predpisan obrazec, temveč ga je MNZ pripravilo kot pomoč strankam, da navedejo vse bistvene podatke, ki omogočajo lažje in hitrejše reševanje vlog. Pojasnilo o izpolnjevanju obrazca po mnenju MNZ ni namenjeno tolmačenju zakonskih pogojev, temveč je namenjeno kot pomoč za izpolnjevanje obrazca vloge. Ob zadnji spremembi Uredbe so bili obrazci objavljeni na straneh e-uprave, MNZ pa je dopustilo možnost, da je upravna enota imela na zalogi še starejše obrazce. MNZ je ob tem poudarilo, da se večina prosilcev, živečih v tujini, odloči za vložitev vloge za državljanstvo preko diplomatskih predstavništev Republike Slovenije, zato se upravne enote le redko srečujejo s konkretnimi primeri izredne naturalizacije. V izogib morebitnim nadaljnjim nesporazumom je MNZ opozorilo vse upravne enote na uporabo pravilnih obrazcev in pojasnil.

Varuh je na podlagi navedb v pobudi, odgovora MNZ ter pobudi priložene dokumentacije ocenil, da je bila pobuda utemeljena. Po naši oceni sta bili v konkretnem postopku kršeni načeli varstva pravic strank in dobrega upravljanja, s tem, ko je upravna enota pobudniku predložila star obrazec vloge za sprejem v slovensko državljanstvo na podlagi nacionalnega interesa, z navodili za izpolnjevanje, ki niso vsebovala določil veljavne Uredbe.

Varuh je zavzel stališče, da je dejstvo, ne glede na to za kakšen obrazec gre, , da je obrazec pripravil državni organ in ga je pobudnik prejel na upravni enoti. Kot laik se je zanesel na to, da je obrazec pravilen ter, da pojasnila vsebujejo določila veljavne Uredbe. To je tudi posebej preveril na upravni enoti, kjer so mu potrdili, da ima veljavni obrazec s pojasnili. Pobudnik tako ni imel razloga, da bi dvomil v pravilnost obrazca in prejetih pojasnil. V dobri veri, da so obrazec in pojasnila veljavna ter da izpolnjuje pogoje za sprejem v slovensko državljanstvo, je tudi vložil vlogo za sprejem v državljanstvo, plačal upravno takso za vlogo ter priložil vso potrebno dokumentacijo, ki je bila prevedena v slovenski jezik. S tem je imel pobudnik stroške, ki bi se jim lahko izognil, če bi imel v postopku prave informacije, saj vloge ne bi vložil, če bi vedel, da ne izpolnjuje vseh pogojev za sprejem v slovensko državljanstvo. Glede na to, da je star obrazec vseboval pojasnilo o tem, da mora biti izpolnjen pogoj večletnega aktivnega sodelovanja v slovenskem društvu v tujini, je pobudnik domneval, da pogoje za sprejem v slovensko državljanstvo izpolnjuje. Vloga za sprejem v slovensko državljanstvo je bila zavrnjena, saj ni izpolnjeval pogoja petletnega aktivnega sodelovanja v slovenskem društvu v tujini, ki ga določa veljavna Uredba. Pobudnik je bil tako nenamerno zaveden, da izpolnjuje pogoje za sprejem v slovensko državljanstvo.

Glede navedb, da je MNZ po ZDRS pristojno za dajanje vsebinskih pojasnil glede načina in pogojev pridobitve državljanstva po izredni naturalizaciji, upravne enote pa tega zakonskega pooblastila nimajo, lahko pa sprejmejo vlogo za izredno naturalizacijo in jo pošljejo MNZ, je Varuh zavzel stališče, da to ne drži. MNZ je namreč samo izpostavilo, da so skladno z načelom varstva pravic strank v upravnem postopku upravne enote dolžne seznaniti stranke, kakšni so zakonski in podzakonski pogoji za pridobitev državljanstva po izredni naturalizaciji.

Varuh je MNZ pojasnil, da razume, da se upravne enote redko srečujejo z vlogami za sprejem v državljanstvo po izredni naturalizaciji, vendar je menil, da to ne more biti razlog za opustitev pojasnilne dolžnosti v upravnem postopku ter za dejstvo, da razpolagajo z napačnimi obrazci. Državni organi morajo namreč ne glede na kvantiteto obravnavanih zadev, opravljati svoje delo strokovno ter poskrbeti za to, da imajo obrazce oziroma vso dokumentacijo, ki jo predložijo stranki v postopku usklajeno z veljavno zakonodajo.

Varuh je pozdravil odločitev MNZ, da upravne enote obvestijo o uporabi pravilnih obrazcev in pojasnil, vendar je predlagal, da se pobudniku za napako opravičijo ter mu povrnejo plačano upravno takso in stroške, ki jih je imel v postopku.

MNZ je v zadnjem odgovoru poudarilo, da je šlo v konkretnem primeru za povsem nenamerno napako upravne enote. Ker pa se zavedajo  pomena načela varstva pravic strank in dobrega upravljanja, bodo pobudniku posredovali opravičilo z možnostjo izbire med vrnitvijo že plačane upravne takse ali oprostitve plačila takse v primeru kasnejše ponovne vložitve vloge za državljanstvo Republike Slovenije, pri čemer se mu bodo lahko že predložena dokazila upoštevala v novem postopku. MNZ je to tudi storilo, o čemer nas je pobudnik obvestil in se zahvalil za posredovanje. Varuh pozdravlja odziv MNZ v tem primeru, ki lahko predstavlja primer dobre prakse tudi za druge podobne primere. 5.1-6/2015