Varuh človekovih pravic RS je v okviru projekta Soočimo se z diskriminacijo!, ki poteka v sodelovanju z avstrijskim Inštitutom za človekove pravice Ludwig Boltzmann, pripravil seminar Romi proti diskriminaciji. Varuh Matjaž Hanžek je uvodoma dejal, da je skrajni čas, da bi država na tem področju naredila več in ne prepuščala reševanja problema zgolj lokalnim skupnostim. Navzoči so se med drugim dotaknili osnutka zakona o romski skupnosti, ki pa mu nekateri predstavniki Romov nasprotujejo.
Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja je povedal, da je po 15 letih od sprejetja ustave osnutek zakona o Romih, ki ga ustava predvideva, zdaj vendarle pripravljen. Vendar pa v besedilu pogreša določbe o pozitivni diskriminaciji. Dodal je tudi, da predlaganih rešitev ni nihče preizkusil v praksi, tako npr. ni bilo nobenih simulacij.
O izbranih primerih iz sodne prakse, ki se nanašajo na pripadnike romske skupnosti, je spregovorila Vera Klopčič, prav tako z Inštituta za narodnostna vprašanja.
V okviru Desetletja vključevanja Romov, ki ga je predstavil zunanji svetovalec Inštituta za človekove pravice Ludwig Boltzmann Stephan Mueller, so sodelujoče države zavezane, da sprejmejo akcijski načrt in natančno spremljajo njegovo izvajanje. Po njegovem opozorilu država mora prevzeti odgovornost. Sprejetje akcijskega načrta po njegovem mnenju pomeni dober korak naprej.
Desetletje vključevanja Romov 2005-2015 je politična zaveza držav srednje in jugovzhodne Evrope, da se v regionalnem okviru borijo proti revščini, socialni izključenosti in diskriminaciji Romov. Ta mednarodna pobuda vključuje tako vladne kot nevladne organizacije ter tudi romsko civilno družbo. Sodelujoče države so Bolgarija, Češka, Črna gora, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Romunija, Srbija in Slovaška.
V razpravi je varuh človekovih pravic Hanžek povedal, da vse kaže, da se politika v primeru manjšin s socialnimi pomočmi opraviči in ne naredi več. "Plačujejo jih, da ostanejo izključeni iz družbe," je dejal.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat je opozoril, da se diskriminacija Romov povečuje, kar je zlasti vidno na lokalni ravni. Pojavlja pa se tudi diskriminacija med samo romsko skupnostjo. Romski svetnik Darko Rudaš iz Murske Sobote je dejal, da so Romi na poseben zakon čakali dolgo, vendar pa zdaj pripravljena vsebina ni tisto, kar so pričakovali. Predsednik romskega društva Rom iz Črnomlja Anton Hudorovac pa je povedal, da se s pripravljenim zakonom ne strinjajo, in poudaril, da pobudniki za pripravo zakona niso bili Romi.
Silvo Mesojedec iz krajevne skupnosti Bučna vas je menil, da zakon ne rešuje ničesar, tako npr. ne vprašanj, kot so zaposlovanje, šolanje in vključevanje v družbo. Od države pričakujejo učinkovit program; če tega ne bo, ne bomo rešili ničesar, je dejal.
Seminar se je nadaljeval s predstavitvijo dobrih praks, med drugim s področja integracije Romov v šolski proces in poklicnega svetovanja za Rome.
Namen seminarja je na eni strani opozoriti na strukturno oziroma institucionalno diskriminacijo, ki jo Romi v Sloveniji doživljajo že več desetletij in stoletij, po drugi strani pa pokazati, da obstaja nezanemarljivo število dobrih praks.
