Ljubljana, 23. septembra (STA)

Člani parlamentarnega odbora za notranjo politiko so danes končali obravnavo rednega letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2002. Ob tem je odbor državnemu zboru v sprejem predlagal 26 priporočil, o katerih bodo poslanke in poslanci odločali najverjetneje na oktobrskem zasedanju. Člani odbora so razpravo o varuhovem poročilu začeli že 10. septembra, vendar pa so oblikovanje priporočil preložili, saj je vlada na poročilo v tem času pripravila svoje mnenje, v katerem je odgovorila na nekatere varuhove očitke. Na predlog predsednika odbora Maksimiljana Lavrinca (LDS) pa so člani odbora soglašali, da se notranjepolitični odbor v drugi polovici oktobra seznani s problematiko sodnih zaostankov in učinkovitostjo delovanja sodnega sistema.

 Državni zbor bo tako odločal o desetih sklopih priporočil. Sprejeli naj bi priporočilo o spoštovanju človekovih pravic in pravni varnosti v državi, ustavnih pravicah in varstvu osebnih podatkov. Priporočila naj bi se nanašala tudi na omejitve osebne svobode, policijske postopke, upravne zadeve ter na zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo. Posebno poglavje med priporočili pa naj bi bilo namenjeno reševanju problematike v pravosodju, otrokovim pravicam in nasilju v družini.

V današnji razpravi je varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek opozoril, da naloga urada varuha ni iskanje slovenskega povprečja, saj za to skrbi statistika, zato v uradu opozarjajo na ekscese, da se tovrstni dogodki ne bi več ponavljali. Varuh človekovih pravic je sicer v svojem poročilu navedel, da so kršitve človekovih pravic, ki jih zabeležijo v uradu, iz leta v leto podobne. Tako ugotavlja, da se državne institucije spreminjajo zelo počasi, zaposleni v državnih institucijah pa so premalo občutljivi za stiske ljudi. Varuh tudi opaža, da kodeks ravnanja javnih uslužbencev v praksi še ni prinesel učinkov.

Varuh človekovih pravic je v svojem letnem poročilu med drugim ugotovil, da se marginalizirane skupine na varuha ne obračajo po pomoč, zato je ombudsman predlagal oblikovanje institucije, ki bi se sistemsko in sistematično ukvarjala z vsemi vrstami diskriminacije. Njegov predlog so člani odbora pri oblikovanju priporočil tudi upoštevali. Tako naj bi vladi predlagali, da oblikuje strategijo protidiskriminacijske politike in v njenem okviru preuči možnost oblikovanja posebne neodvisne institucije, ki bi se med drugim ukvarjala s preprečevanjem diskriminacije na vseh področjih.