Ljubljana, 8. maja (STA) - Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je na današnji seji sprejela priporočilo glede nadaljnjega izvajanja projekta Zagovornik - glas otroka pod okriljem varuha človekovih pravic. Na seji so sicer razpravljali predvsem o načinu delovanja zagovornika v okviru trenutne situacije v državi.
Namen projekta Zagovornik - glas otroka je z delovanjem zagovornikov zagotoviti učinkovito izvajanje pravice otrok, da imajo v vseh postopkih, procesih in dejavnostih, ki jih zadevajo, možnost izraziti svoje mnenje in spremljati, kako se to dejansko upošteva, pojasnjujejo pri varuhu človekovih pravic.
Zagovorništvo se je kot pilotski projekt začelo leta 2007. Trajalo naj bi dve leti, vendar je zaradi neučinkovitega odziva države pod okriljem varuha potekalo tudi leta 2012, piše v posebnem poročilu varuha o projektu, ki so ga danes obravnavali na seji. Pri varuhu so predlagali, da bi zagovorništvo iz projekta postalo samostojna institucija na podlagi posebnega zakona, ki bi ga vlada pripravila do konca letošnjega leta. Do te ureditve pa bi projekt po njihovem predlogu nadaljevali v sedanji obliki.
Po obravnavi poročila so poslanci na seji sprejeli priporočilo glede nadaljnjega izvajanja projekta. DZ vladi priporoča, da pripravi poseben zakon, ki bo zagovorništvo otrok institucionaliziral v samostojni in neodvisni pravni osebi, ki bo zagotavljala enake storitve vsem otrokom v Sloveniji, ne glede na kraj njihovega bivanja. "Do sprejetja oziroma uveljavitve nove ureditve tega področja pa DZ vladi priporoča, da projekt Zagovornik - glas otroka podaljša," piše v dokumentu.
Priporočilo se tako od predloga varuha razlikuje v tem, da nima časovnega okvira za pripravo zakona ter da ne vsebuje predloga za redno zaposlitev strokovnega in administrativnega delavca.
Svoje stališče glede zagovorništva je sicer pripravila tudi vlada. Kot so zapisali, je malo verjetno, da bi bila institucionalizacija zagovorništva realizirana pred sanacijo javnofinančnega položaja Slovenije. Dodali so, da pa se vlada strinja s tem, da se izvajanje projekta v dosedanji obliki podaljša.
Še pred sprejemom priporočila so nekateri poslanci oziroma poslanke opozorili na trenutno situacijo v državi in zaradi tega težjo institucionalizacijo zagovornika. Branko Kurnjek (DL) je dejal, da bi se institut zagovornika lahko izvajal tudi v okviru varuha človekovih pravic, poslanka SDS Eva Irgl pa je dejala, da podpira institucionalizacijo, vendar pa je po njenem mnenju pri tem treba upoštevati finančne zmožnosti države.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa je na seji dejala, da je vesela, da bodo s projektom lahko nadaljevali. Ob tem je opozorila, da opaža velik porast potreb po zagovornikih in dodala, da bo teh iz dneva v dan več. Opozorila je tudi na vsakoletno zmanjševanje sredstev za projekt.
