Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Na Finskem o zaščiti in pravicah otrok v nadomestni oskrbi

Otroka

Namestnik varuha človekovih pravic dr. Jože Ruparčič se je v Helsinkih na Finskem od 18. do 20. 9. 2024 na letni konferenci srečal s kolegi iz Evropske mreže ombudsmanov za pravice otrok (ENOC). Govorili so o zaščiti in pravicah otrok v nadomestni oskrbi, ki vključuje rejništvo, sorodstveno oskrbo, oskrbo v domovih in druge formalne ali neformalne ureditve.

Zagotavljanje ustrezne oskrbe, zaščite in priložnosti za razvoj je za otroke bistvenega pomena, kadar ne morejo živeti v svoji biološki družini, so se strinjali udeleženci. Poudarili so, da morajo biti okolja za oskrbo varna, v njih pa morata biti telesno in čustveno počutje otrok v središču pozornosti. Skrbniki morajo biti ustrezno usposobljeni, podprti in nadzorovani, da se zagotovi kakovostna oskrba, prilagojena potrebam vsakega otroka. Otroke v nadomestni oskrbi je treba v vsakem pogledu zaščititi pred morebitnimi zlorabami, zanemarjanjem, izkoriščanjem in vsemi oblikami škode.

Poudarili so tudi, da morajo biti otroci vključeni v odločitve, ki vplivajo na njihovo življenje. Njihovo mnenje je treba slišati, spoštovati in upoštevati glede na njihovo starost in zrelost. Otroci imajo pravico razumeti svoj položaj oskrbe in razloge zanj, kar jim pomaga razumeti okoliščine in zmanjšuje občutke negotovosti. Če je mogoče, si je treba prizadevati za ponovno združitev otrok z njihovimi biološkimi družinami, če je to varno in v njihovo največjo korist. Predvsem pa je treba družinam ponuditi tudi podporo, da bi preprečili, da bi sploh potrebovale nadomestno oskrbo.

Kadar je potrebna nadomestna oskrba, imajo na splošno prednost družinske možnosti, kot sta rejništvo ali sorodstvena oskrba, pred institucionalnim varstvom, ki je lahko bolj škodljivo za otrokov razvoj. Pogoste selitve med različnimi okolji oskrbe lahko škodujejo otrokovemu čustvenemu in psihološkemu počutju.

V nadomestni oskrbi si je treba prizadevati za zagotovitev stabilnosti in zmanjšanje motenj v otrokovem življenju. Vsak otrok v njej bi moral imeti individualiziran načrt oskrbe, ki bi obravnaval njegove dolgoročne potrebe, vključno z izobraževanjem, zdravjem in morebitnim prehodom v samostojno življenje.

Tudi otroci v nadomestni oskrbi morajo imeti dostop do kakovostnih izobraževalnih in zdravstvenih storitev, ki podpirajo njihov splošni razvoj in dobro počutje. Zaradi morebitne travme, povezane z ločitvijo od družine, pa morajo imeti otroci v nadomestni oskrbi tudi neoviran dostop do storitev na področju duševnega zdravja in psihološke podpore.

Udeleženci posveta so še poudarili, da morajo biti osebni podatki otrok zaupni, njihovo zasebnost pa je treba spoštovati. To vključuje varno in ustrezno ravnanje z njihovo dokumentacijo o oskrbi. Vsi otroci, ne glede na njihovo poreklo, morajo biti v alternativnih okoljih varstva deležni enake obravnave in možnosti, so posebej poudarili in dodali, da se je treba aktivno boriti proti diskriminaciji na podlagi spola, invalidnosti, etnične pripadnosti ali drugih dejavnikov.

Institucije za zaščito pravic otrok morajo apelirati na vlade in pristojne agencije, da redno pregledujejo ustanove za alternativno oskrbo in zagotovijo skladnost s standardi in zaščito otrokovih pravic. Vzpostavljeni morajo biti sistemi za obravnavanje pritožb in pomislekov otrok v oskrbi ter odgovornost izvajalcev oskrbe za morebitne kršitve ali napake.

Ko se otroci v nadomestni oskrbi približujejo odraslosti, potrebujejo podporo za prehod v samostojno življenje. To vključuje usposabljanje za življenjske spretnosti, finančno pomoč ter stalen dostop do izobraževanja in zaposlitvenih možnosti. Otroci v nadomestni oskrbi morajo imeti zakonitega skrbnika, ki zagovarja njihove interese. Po potrebi morajo imeti tudi dostop do pravnega zastopanja, zlasti v zadevah, povezanih z njihovo oskrbo in pravicami. Zaščita pravic otrok v nadomestni oskrbi ne pomeni le zagotavljanja strehe nad glavo, temveč tudi to, da odraščajo v okolju, ki spodbuja njihovo dostojanstvo, razvoj in prihodnjo blaginjo. Vlade, izvajalci oskrbe in skupnosti imajo ključno vlogo pri ohranjanju teh pravic in zagotavljanju, da ima lahko vsak otrok v nadomestni oskrbi ustrezne pogoje za rast in razvoj, so še sklenili udeleženci posveta.

Natisni: