Varuh človekovih pravic RS je v četrtek, 12. 5. 2016, pripravil tretje v letošnjem letu in skupno  že 50. redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora.

Gostje tokratnega srečanja so bili glavna inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) Dragica Hržica, direktor inšpekcije za okolje in naravo mag. Vladimir Kaiser in direktorica gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije Tanja Varljen. Vprašanja za goste srečanja so udeleženci predhodno posredovali.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njena namestnica mag. Kornelija Marzel sta predstavili namen srečanja in aktivnosti ter ugotovitve Varuha na področju predmetne okoljske problematike.

Uvodoma je Dragica Hržica, glavna inšpektorica IRSOP, udeležencem srečanja predstavila pristojnosti in vsebino dela IRSOP, statistično poročilo in okvirno izpostavila probleme, s katerimi se srečujejo pri izvajanju inšpekcijskega nadzora.  

Sledila je razprava, v kateri so udeleženci srečanja sodelovali z vprašanji, ki so se v večjem delu nanašali na konkretne primere inšpekcijskega nadzora. Izjemno nezadovoljstvo so izrazili nad delovanjem Ministrstva za okolje in prostor, njegovo odzivnostjo in pripravljenostjo sodelovati pri reševanju perečih okoljskih problematik v državi. Očitki so leteli tudi na domnevno neodzivnost inšpekcije in neustrezno izvajanje inšpekcijskega nadzora.

Predstavniki IRSOP so predstavili svoje videnje konkretno izpostavljenih primerov, hkrati pa opozorili tudi na kadrovsko podhranjenost, s katero se srečujejo in sistem določanja prioritet pri delu IRSOP, ki so ga bili primorani posledično vzpostaviti. Strinjajo se, da obstojijo potrebe po spreminjanju veljavnih predpisov, kar vsekakor predstavlja izziv za nadaljnje sodelovanje med pristojnimi ministrstvi in službami.

Varuhinja s sodelavci se je strinjala, da je ključnega pomena sodelovanje pristojnih organov z javnostjo in odzivanje na njihove dopise ter pobude. Pozdravila je pripravljenost IRSOP sodelovati na srečanju in njihova prizadevanja pri izvajanju inšpekcijskega nadzora. Učinkovito sodelovanje pristojnih organov s predstavniki civilne družbe in izmenjava stališč ter strokovnih vidikov je ključnega pomena za kontinuirano izboljševanje delovanja organov in dvig splošne ravni zavesti o pomembnosti zdravega življenjskega okolja.