Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je v vednost prejel več dopisov s strani posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, ki so jih ti naslavljali na Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) in v njih pozivali k podaljšanju javne obravnave osnutka novega Zakona o varstvu okolja - ZVO-2.
 
Po preučitvi problematike smo ugotovili, da je MOP objavilo osnutek Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2), in sicer z datumom objave 10. 7. 2017 in rokom za oddajo mnenj in pripomb 11. 9. 2017. Pri objavi predmetnega predpisa je bilo na prvi pogled zadoščeno določbam 34.a člena trenutno veljavnega Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1), v skladu s katerim ima javnost pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj in pripomb na osnutek predpisa v trajanju najmanj 30 dni, vendar po mnenju Varuha zgolj formalno. Ker gre za zelo obsežen zakon, ki je hkrati krovni na področju varovanja okolja, je Varuh menil, da javna obravnava v času poletnih počitnic in še prvih nekaj dni novega šolskega leta, ni ustrezna in zadostna. Pripombe smo imeli tudi na strukturo pripravljenega osnutka ZVO-2. Ta je namreč napisan na način, da si členi in poglavja, ki urejajo določeno problematiko, ne sledijo v istem vrstnem redu, kot v trenutno veljavnem ZVO-1, zato je spremembam zelo težko slediti. Obrazložitev za spremembe zakona, ki obsega kar 338 členov, pa je podana skopo, na eni sami strani in ne po členih.

Zaradi vsega navedenega je Varuh MOP-u posredoval mnenje, da ima javnost v obravnavanem primeru onemogočeno kakovostno obravnavo vsebine osnutka predpisa in v posledici je na tak način oteženo njeno sodelovanje pri pripravi novega predpisa. Varuh tudi meni, da objavljen osnutek zakona ZVO-2 ne sledi namenu Aarhuške konvencije, prav tako ne zadošča določilom Resolucije o normativni dejavnosti in je tudi v neskladju z Navodilom o postopku sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje.

MOP-u smo zato predlagali, da rok za posredovanje pripomb in predlogov na osnutek ZVO-2 ustrezno podaljša. Predlagali smo tudi, da osnutek dopolnijo z vsemi potrebnimi sestavinami, kar bo omogočalo kakovostno in učinkovito sodelovanje javnosti oziroma, da poskrbijo, da bo javnosti dejansko zagotovljena pravica od sodelovanja pri sprejemanju predpisov v skladu z veljavno ureditvijo in ne zgolj formalna zadostitev zakonskim določilom.

MOP se v postavljenem roku ni odzval na naš predlog, prav tako ni odgovoril na dopise posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizaciji, ki so jim bili posredovani že več kot mesec dni pred zaključkom javne obravnave. Šele po izteku roka za oddajo mnenj in pripomb na osnutek ZVO-2 nas je MOP seznanilo, da javne obravnave ne bodo podaljšali, saj menijo, da zato ni potrebe, ker je bil osnutek v javni obravnavi dva polna meseca.

Glede poletnega časa javne obravnave so svojo odločitev utemeljili s tem, da to ne more biti ovira za javno obravnavo, saj ni realno misliti, da je v tem času vsa javnosti, ki jo sodelovanje pri pripravi predpisa zanima, ves čas na dopustu ali počitnicah. Glede Varuhovih pripomb na strukturo ZVO-2 so pojasnili, da je pripravljalec zakona popolnoma svoboden glede razvrstitve poglavij, vendar je kljub temu ohranil koncept veljavnega zakona, v največji možni meri pa tudi njegovo strukturo in s tem vrstni red poglavij. Zaradi nekaterih novih poglavij to ni bilo povsem mogoče, deloma pa so zasledovali tudi pomen posameznih poglavij in jih zato primerneje umestili.    

Nadalje so pojasnili, da so glede javne obravnave osnutka ZVO-2 upoštevali Poslovnik Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Poslovnik) in tudi Resolucijo o normativni dejavnosti (v nadaljevanju: ReNDej).

Vasruh ne more sprejeti pojasnil MOP-a. Ne moremo pritrditi navedbi ministrstva, da so bila v konkretnem primeru upoštevana določila 9.a člena Poslovnika. V skladu z drugo alinejo 9.a člena Poslovnika mora namreč objavljeno gardivo vsebovati tudi povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje. Obravnavani osnutek pa je imel razlago za 338 členov zgolj na eni sami strani, medtem ko kakršnekoli strokovne podlage sploh niso bile objavljene. Enake zahteve ima v poglavju 2. (na katerega se v svojem odgovoru sklicuje tudi MOP) tudi ReNDej, ki v skladu z načelom dostopnosti prav tako predvideva dostop javnosti do gradiv in strokovnih podlag, uporabljenih v pripravi odločitev.

Varuh je nad odločitvojo MOP-a, da javne obravnave osnutka predpisa ne podaljša, razočaran in meni, da gre še za en primer, ko je bilo sicer formalno javnosti omogočeno sodelovanje pri pripravi predpisa, dejansko pa je bilo le-to močno oteženo. Nenazadnje pa kritično opozarjamo tudi na dejstvo, da vsem, ki so se v zvezi z obravnavano problematiko že več kot en mesec prej obračali na MOP, slednje vse do izteka roka javne obravnave ni sporočilo svoje odločitve o morebitnem podaljšanju javne obravnave, s čemer jih je prav tako vsaj deloma zavajalo in jih pučalo v pričakovanju pozitivne odločitve. (7.0-41/2017)