Pobudnik je Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanil s pravdnim postopkom zaradi plačila odškodnine, ki je tekel na Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. III P 477/2013. Ker je bila glavna obravnava zaključena 28. 3. 2014, vendar mu sodba še ni bila vročena, je zaprosil Varuha za posredovanje.
V zadevi smo opravili poizvedbo na Okrožnem sodišču v Mariboru. Slednje nas je seznanilo, da je pobudnik zaradi prekoračitve roka za izdelavo in vročitev pisne sodbe že vložil nadzorstveno pritožbo. Iz poročila razpravljajočega sodnika k nadzorstveni pritožbi pa je izhajalo, da sodnik v predmetni zadevi sodbe ni mogel izdelati v zakonskem 30-dnevnem roku zaradi težavnosti zadeve in izpolnjevanja drugih obveznosti, saj je bil primoran najprej izdelati dve drugi sodbi, kjer sta bili glavni obravnavi zaključeni nekaj dni prej kot v pravdni zadevi pobudnika. Pojasnil je tudi, da je pisna izdelava sodbe v obravnavani pravdni zadevi že v teku in je ocenil, da bo predvidoma zaključena v naslednjih 7-10 dneh, zagotovo pa do konca maja 2014. Sodišče je še pojasnilo, da do prekoračitve zakonskega 30-dnevnega roka ni prišlo zato, ker bi sodnik po nepotrebnem odlašal z izdelavo sodbe, zaradi česar je predsednica sodišča nadzorstveno pritožbo pobudnika zavrnila kot neutemeljeno.
Na podlagi prejetega odgovora sodišča smo ugotovili, da je bil v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 477/2013 prekoračen 30-dnevni rok za izdelavo in vročitev pisne sodbe, ki ga določa Zakon o pravdnem postopku (323. in 321. člen), zaradi česar smo šteli pobudo za utemeljeno. Kršitev predpisanega roka za izdelavo sodbe pomeni kršitev zakona. Sodniki pa so zakon zavezani spoštovati. S tem smo seznanili tudi Okrožno sodišče v Mariboru ter hkrati izrazili pričakovanje, da bo odmev zadeve takšen, da se podobno ravnanje ne bo ponovilo in bo sodba v izpostavljeni pravdni zadevi vendarle izdelana v skladu s predvidevanji sodišča.
Rok za izdelavo in vročitev sodbe je sicer z zakonom določen rok, vendar je po svoji naravi sicer instrukcijski. Pomeni predvsem navodilo organu v katerem roku naj opravi določeno procesno dejanje in v primeru njegove prekoračitve ne nastopijo nobene procesno pravne posledice. Vendar pa zamuda pri izdelavi in vročitvi sodbe prispeva k daljšemu sodnemu postopku in lahko predstavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, katere varstvo nudi Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Kot izhaja odgovora Okrožnega sodišča v Mariboru kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v zvezi z vloženo nadzorstveno pritožbo v izpostavljenem primeru ni bila ugotovljena. Zato smo pobudniku, za primer, da se s takšno ugotovitvijo ne bi strinjal, pojasnili, da lahko v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je bila zavrnjena nadzorstvena pritožba, vloži rokovni predlog, za odločanje o katerem je pristojen predsednik Višjega sodišča v Mariboru. 6.4-107/2014
