Pobudnik je v pobudi Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) navajal, da je tujec s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter da je bil zaposlen v gradbenem podjetju. Avgusta 2014 je podal izredno odpoved, ker mu delodajalec ni izplačeval plač, regresa, obveznih prispevkov za socialno varnost in nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni (poškodbe pri delu). Podal je prijavo na Inšpektorat RS za delo (IRSD), ki naj bi delodajalca oglobil, terjatve vključno s obveznimi prispevki za socialno varnost, pa še vedno niso bile poplačane (z izjemo nadomestil plače, ki jih je prejel neposredno od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)). Odvetnik mu je odsvetoval tožbo zoper delodajalca, saj so bili računi delodajalca blokirani (delodajalec naj bi po navedbah pobudnika sicer posloval preko drugega podjetja) in tudi ob uspehu v delovnem sporu ni bilo upanja na poplačilo terjatev. V času vložitve pobude je bil pobudnik prejemnik nadomestila za brezposelnost, po izteku te pravice pa mu je zaradi priznanega statusa delovnega invalida III. kategorije pripadlo nadomestilo za invalidnost. Navajal je, da je že vložil zahtevek za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
V zvezi z obravnavo pobude smo opravili poizvedbe pri IRSD, Finančni upravi RS (FURS) ter pri ZPIZ. Ker obvezni prispevki za socialno varnost s strani delodajalca niso bili vplačani, se nam je postavljalo vprašanje, v kolikšni meri bo to vplivalo na višino nadomestila za invalidnost, sploh ker je pobudnik večji del delovne dobe pridobil izven Slovenije.
IRSD nam je v odgovoru pojasnil, da so delodajalca obravnavali v več inšpekcijskih postopkih. Zaradi neodzivnosti delodajalca je bilo opravljanje inšpekcijskega nadzorstva v enem primeru onemogočeno. Iz javno dostopnih podatkov poslovnega registra Slovenije izhaja, da je prišlo v letu 2014 do sprememb pri odgovornih osebah družbe, IRSD pa nima informacij oziroma dostopa do podatkov, ki bi nakazovali, da bi bila družba delodajalca povezana s katero od drugih gospodarskih družb. IRSD je še pojasnil, da je v zvezi s prijavo pobudnika inšpektor za delo s področja nadzora delovnih razmerij večkrat poskušal opraviti inšpekcijsko nadzorstvo, vendar mu delodajalec tega ni omogočil, zato je izdal plačilna naloga z globama v zneskih 2.000 evrov za pravno osebo in 500 evrov za odgovorno osebo.
Inšpektor s področja nadzora varnosti in zdravja pri delu je maju 2014 izdal plačilni nalog zaradi prekrška opustitve prijave poškodbe pri delu, zaradi katere je bil delavec nezmožen za delo več kot tri dni. V maju 2015 pa je inšpektorica za delo izdala delodajalcu in njegovi odgovorni osebi plačilna naloga zaradi kršitve glede izplačila regresa za letni dopust za leto 2013.
IRSD je odgovor zaključil s pojasnilom, da je v zvezi z navedbami, da delodajalec ni plačeval prispevkov za socialno varnost, zadevo odstopili v reševanje FURS, ki je glede na določbe Zakona o prispevkih za socialno varnost pristojna za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem omenjenih prispevkov.
Prejeli smo tudi pojasnila FURS, ki jih ne moremo razkriti v celoti, saj se podatki o delodajalcu štejejo za davčno tajnost. Iz odgovora FURS izhaja, da je delodajalec za pobudnika v začetku predlagal individualne REK obrazce ter tudi obračunal prispevke za socialno varnost od izplačanih plač. Na podlagi predloženih obračunov davčnega odtegljaja je imel delodajalec na dan 25. 5. 2015 poravnane obveznosti iz naslova zaposlitve in dela do vključno maj 2013, za obdobje od junij 2013 dalje pa davki in prispevki iz naslova zaposlitve in dela niso poravnani. Delodajalec ni predložil REK obrazcev za izplačilo plač za zaposlene delavce za obdobje od januarja do avgusta 2014. Iz davčnih evidenc je še razvidno, da je za pobudnika za obdobje od februarja 2014 do avgusta 2014 REK obrazce za izplačilo nadomestila plače predložil ZZZS, ki je tudi obračunal in plačal obvezne prispevke za socialno varnost. Iz odgovora FURS še izhaja, da je FURS sprejel določene ukrepe za poplačilo terjatev, vendar le-te doslej še niso bile poravnane.
ZPIZ nam je v odgovoru pojasnil, da bo o zahtevi pobudnika za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost odločeno v najkrajšem možnem času, po pridobitvi manjkajočih podatkov o plačah oziroma osnovah, ki jih delodajalec za posamezna obdobja zavarovanja v zakonsko določenem roku ni posredoval ZPIZ.
V zvezi z odmero nadomestila za invalidnost pa je ZPIZ še pojasnil, da v skladu z določbo 85. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) predstavlja osnovo za odmero nadomestila za invalidnost invalidska pokojnina, ki bi pripadala pobudniku ob nastanku invalidnosti, pri čemer pa se v skladu z določbo 45. člena ZPIZ-2 invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Po določbi prvega odstavka 30. člena ZPIZ-2 pokojninsko osnovo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Ker delodajalec VRUTOK GRADNJE, d.o.o. ni plačal prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja zavarovanja, za katerega niso bile izplačane plače oziroma od njih niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni mogoče upoštevati za izračun pokojninske osnove oziroma bo pokojninska osnova izračunana brez tega obdobja. Kako to vpliva na izračun pokojninske osnove in posledično na odmero nadomestila za invalidnost v konkretnem primeru oziroma ali bo zaradi upoštevanja plač iz preostalih obdobij zavarovanja pokojninska osnova izračunana v višjem ali morebiti nižjem znesku, kot bi bila z upoštevanjem tudi teh spornih obdobij zavarovanja, ZPIZ ne more pojasniti, saj nima potrebnih podatkov za izračun. Je pa ZPIZ pojasnil, da v primerih, ko je pokojnina odmerjena od najnižje ali najvišje pokojninske osnove, to praviloma ne vpliva na višino pokojnine. V skladu z določbo 36. člena ZPIZ-2 se namreč zavarovancu odmeri pokojnina od najnižje ali najvišje pokojninske osnove določene v posameznem koledarskem letu, če pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, ne dosega ali preseže znesek pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjenega od najnižje ali najvišje pokojninske osnove.
Pojasnila vseh treh organov smo ocenili kot korektna. Vendar pa kljub ukrepanju pristojnih inštitucij pobudniku še vedno s strani delodajalca niso bili vplačani obvezni prispevki za socialno varnost za približno osem mesecev, zato smo pobudo ocenili kot utemeljeno. Na podlag navedenega lahko zaključimo, da bodisi veljavna zakonodaja bodisi ukrepanje državnih organov ni dovolj učinkovito, da do kršitev pravic delavcev na področju izplačila plač in socialnih prispevkov ne bi prihajalo oziroma da bi bile tovrstne kršitve ustrezno sankcionirane. Z namenom iskanja novih sistemskih rešitev na tem področju zato v septembru mesecu načrtujemo skupno srečanje z vodstvi IRSD in FURS. 4.1-43/2015
