Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v ponedeljek, 12. 2. 2018, s svojima namestnikoma Tonetom Dolčičem in Ivanom Šelihom, direktorico strokovne službe Martino Ocepek in svetovalci Varuha srečala s sekretarko Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije (SCSD) mag. Darjo Kuzmanič Korva.
V pogovoru so ugotovili, da postajajo razmere v domovih za starostnike kritične, kajti v njih praktično ni več prostih postelj. Čakalne dobe so v nekaterih domovih od treh mesecev pa tja do enega leta in več. Direktorji domov sporočajo, da v prihodnjem obdobju ne bodo več sprejemali novih oskrbovancev, pa četudi so ti k njim napoteni s sklepom sodišča. Bolnišnice ob odpustu zdravljenih starejših oseb nimajo kam namestiti starostnikov, za katere svojci ne zmorejo poskrbeti doma. Posebno kritične so skupine ljudi, obolelih z demenco, duševni bolniki ali osebe s posebnimi potrebami, ki so mlajše od 65 let ter tujci z začasnim ali stalnim dovoljenjem za prebivanje. Slednji nimajo sredstev za plačilo oskrbnine. Domovi torej niso več prostor kriznih namestitev oseb, ki to nujno potrebujejo. Skupnost centrov za socialno delo Slovenije pa nima primernega sogovornika pri iskanju kratkoročnih in dolgoročnih rešitev nastale situacije. Dogaja se, da svojci prosilcev za namestitev, domovi in centri za socialno delo v izjemni stiski iščejo rešitev v namestitvi v domovih za starejše zunaj Slovenije, največkrat v na Hrvaškem. Tja napotijo tudi posameznike, ki ne zmorejo več plačevati oskrbnine.
Pozornost so namenili učinkovitosti procesov uveljavljanja spremenjenega Zakona o socialnem varstvu, ki je vzpostavil nove organizacijske strukture centrov za socialno delo, da bi tudi z njimi odpravili slabosti in pomanjkljivosti dosedanje ureditve, poenotili delovanje CSD-jev ter upravnih postopkov, ki jih vodijo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter omogočili več časa za strokovne naloge. V ta namen naj bi vzpostavili tudi skupne službe in specializirane skupine za posamezna strokovnega dela. Prizadevanja ministrstva pa še ne odsevajo temeljnega namena zakonodajalca, da bi se na potrebe ljudi v še večji meri kot doslej odzivali enovito, hitro in strokovno poglobljeno. Reorganizacija predvideva združitev več centrov za socialno delo v območni center za socialno delo, ki pokriva večje teritorialno območje. Predvidenih je 16 območnih centrov za socialno delo, ki bodo imeli skupaj 62 enot. Intenzivnost sprememb bo bistveno upočasnjena ali oslabljena, kajti poteka v letošnjem letu, ko bodo tudi lokalne in parlamentarne volitve. Čas volitev in oblikovanje nove sestave izvršilne in zakonodajne oblasti pa ne nudi ugodnega okolja za nemoteno izvedbo vseh nujnih postopkov, zlasti vsebinskih, kadrovskih, strokovnih in drugih nujnih opravil za uveljavitev sprememb.
Ugotavljali so, da se v družbi in tudi v domovih še ne dovolj resno obravnava vprašanje nasilja nad starostniki, najsi bo fizičnega, ekonomskega ali psihičnega. Pogosto so dogaja, da starejši ljudje ne razpolagajo več s svojim premoženjem, s svojim denarjem ali pokojnino, ker svojci starostniku te dobrine nasilno odtujijo. Tudi zato se vse pogosteje postavlja vprašanje urejanja skrbništva nad starejšimi osebami in uresničevanja njihovih potreb s primerno oskrbo, zdravljenjem ali urejanjem premoženjsko pravnih vprašanj. Udeleženci pogovora so ugotavljali, da se institut skrbništva za posebni primer v zadnjih letih številčno povečuje in večkrat žal tudi zlorablja, zato bi veljalo razmisliti o možnosti, da bi o njem odločalo sodišče in ne CSD - kakor sedaj. Prav zavarovanje premoženja je največkrat razlog za sodno ureditev stalnega skrbništva in odvzem opravilne sposobnosti starostnika. CSD-ji pa le redko sprožijo ta postopek, kajti izvedensko mnenje (1.500 do 1.700 evrov) plača predlagatelj postopka, za kar CSD-ji nimajo finančnih sredstev, kar predstavlja oviro pri uveljavljanju tega instituta.
Obravnavali so tudi vprašanja revščine med starostniki, brezdomstva, kakovosti prehranjevanja starostnikov v domovih, bolnišničnih okužb in drugih zdravstvenih vprašanj. Bili so si edini, da nekateri problemi zahtevajo takojšen odziv odločevalcev in ne šele po volilnem obdobju, kar je šele čez leto dni.
