Pobudnika sta Varuha seznanila, da sta bili 14. 7. 2014 na Okrajnem sodišču v Kočevju sestavljeni njuni oporoki in zanju plačana tudi hramba. Tri leta kasneje sta prejela obvestilo istega sodišča, da je o tem, da hrani njuni oporoki, obvestilo Centralni register oporok (CRO) pri Notarski zbornici Slovenije (NZS). Poučilo ju je, da je za vpis oporoke v CRO treba plačati denarno nadomestilo ter ju pozvalo, da na transakcijski račun NZS čim prej nakažeta navedeno nadomestilo in ji pošljeta potrdilo o plačilu. Pobudnika sta izpostavila, da ju predhodno nihče ni obvestil, da se bosta njuni oporoki evidentirali v CRO in bi morda v nasprotnem primeru oporoki vzela iz sodne hrambe. Poleg tega sta izpostavila, da 108.b člen Zakona o notariatu (ZN), ki je naveden v obvestilu sodišča, govori o zahtevi za vpis oporoke v roku 15 dni od dneva sestave oporoke, onadva pa sta oporoki sestavila pri sodišču že v letu 2014, zaradi česar sta menila, da tudi iz tega razloga nista zavezana k plačilu nadomestila za vpis oporok v CRO.

Ministrstvo za pravosodje (MP) je pojasnilo, da se v CRO po 108.b členu ZN evidentirajo podatki o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil Zakona o dedovanju. Vendar po stališču MP obveznost posredovanja zahteve za vpis podatkov v CRO ne more biti pogojena s privolitvijo oziroma zahtevo oporočitelja. Zahteva oporočitelja za vpis v CRO, ki je bila določena v prehodni določbi tretjega odstavka 63. člena novele ZN-C in spremenjena z novelo ZN-E, lahko velja le za oporoke, s katerimi so sodišča, odvetniki in notarji razpolagali ob vzpostavitvi CRO, ne pa tudi za oporoke, ki so bile sestavljene ali prejete v hrambo kasneje, to je po 15. 10. 2007. Enako je bilo tudi stališče NZS.

V zvezi z obravnavo konkretne zadeve smo se za pojasnila obrnili tudi na Okrožno sodišče v Ljubljani (ki obsega tudi Okrajno sodišče v Kočevju). V nasprotju z navedbo NZS, da bi moralo v primeru pobudnikov sodišče v skladu z določbami 180.b člena ZN oporoki priglasiti v CRO, kot oporočitelja pa bi morala poravnati tudi nadomestilo za vpis, je Okrožno sodišče v Ljubljani navedlo, da se je po tedaj veljavni sodni praksi CRO obveščalo le na zahtevo oporočitelja, saj je bil vpis tega dejstva (oporoke) povezan z (nesorazmerno) velikimi stroški. Pojasnilo pa je tudi še, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije 9. 1. 2017 izdalo Navodila za postopanje sodišč po prenosu zadev v CRO, v katerih je bilo določeno, da se bodo oporoke, sprejete v sodno hrambo pred 15. 10. 2007, prenesle v CRO brez denarnega nadomestila, oporoke, sprejete v sodno hrambo po 15. 10. 2007 pa z obveznostjo plačila denarnega nadomestila. Sodiščem je bilo naročeno, da po opravljenem prenosu obvestijo oporočitelje o vpisu njihove oporoke v CRO ter o številki vpisa. V skladu z navedenim se za oporoke, ki jih je sodišče prejelo v hrambo pred vzpostavitvijo CRO, to je do 15. 10. 2007, oporočiteljev ni pozivalo k plačilu denarnega nadomestila. Za vse ostale oporoke, ki jih je sodišče prejelo v hrambo po tem datumu in so bile prenesene v CRO, pa je sodišče oporočitelje na podlagi 108.b člena ZN pozvalo k plačilu denarnega nadomestila v znesku 41 EUR na transakcijski račun NZS, pri tem pa je bilo treba oporočitelje izrecno opozoriti tudi na dejstvo, da naj potrdilo o plačilu pošljejo Notarski zbornici, da morebitno neplačilo nadomestila ne bi vplivalo na poslovanje sodišča in da bo nadomestilo izterjala NZS. Po navedbah Okrožnega sodišča v Ljubljani je tudi v primeru pobudnikov Okrajno sodišče v Kočevju postopalo v skladu z zgoraj navedenim navodilom.

Iz podatkov, s katerimi smo razpolagali, je bilo moč ugotoviti, da je v primeru pobudnikov v času, ko sta sestavila oporoki na sodišču, obstajala pravna podlaga za njuno evidentiranje v CRO, a do tega očitno ni prišlo, ker je sodišče skladno s tedaj veljavno sodno prakso štelo, da se oporoka evidentira v CRO le na zahtevo oporočitelja. To je bil najverjetneje tudi razlog, da ni Okrajno sodišče v Kočevju že tedaj, ko sta sestavila oporoki na sodišču, o tem takoj obvestilo CRO oziroma s to okoliščino takoj seznanilo NZS, temveč je to storilo veliko kasneje.

Obravnava pobude je torej pokazala, da je (bilo) tolmačenje posameznih določb ZN glede obveznosti evidentiranja sodnih oporok in plačila nadomestila za vpis v CRO v praksi očitno različno. NZS je namreč menila, da bi morali biti sodno sestavljeni in v sodno hrambo dani oporoki sporočeni CRO že v letu 2014 (takrat, ko sta bili sestavljeni) in da bi morala pobudnika za evidentiranje v CRO že tedaj tudi plačati nadomestilo za vpis v CRO, Okrožno sodišče v Ljubljani pa se je sklicevalo na (tedanjo) sodno prakso, po kateri je CRO obveščalo le na zahtevo oporočitelja.

Sklicevanje na sodno prakso seveda ne more biti opravičilo za to, da se obveznosti, ki so predpisane z zakonom, ne spoštuje. Glede na pridobljene podatke smo ocenili, da do takšnih razhajanj v prihodnje ne bo več prihajalo in se bodo tudi vse oporoke, ki se vpisujejo na podlagi 180.b člena ZN, v CRO dosledno evidentirale. Menili pa smo, da bi bilo bolj v skladu z načelom dobrega upravljanja, da bi sodišče pobudnika o tem, da se bosta morali njuni oporoki evidentirati tudi v CRO in da so s tem povezani dodatni stroški, obvestiti še preden je podatke za evidentiranje poslalo CRO. Tako ju bi sploh seznanilo z dodatno finančno obveznostjo glede sodno sestavljenih in v sodno hrambo danih oporok ter jima tako dalo možnost, da se izjasnita, ali sploh želita izvrševati oporoko po tej poti. Iz navedenega razloga smo šteli njuno pobudo za utemeljeno. Na ugotovljeno kršitev načela dobrega upravljanja smo sodišče tudi opozorili. 15.7-2/2017