Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je obravnavala poročilo varuha človekovih pravic za leto 2004. Člani komisije so prisluhnili pojasnilom varuha, predstavnikom vrhovnega sodišča, vrhovnega državnega tožilstva, državnega pravobranilstva in odvetniške zbornice. Ker so poslanci tik pred sejo dobili mnenje vlade (njen predstavnik se seje ni udeležil), so oblikovanje priporočil preložili na naslednjo sejo.
V uvodu je varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek povedal, da so v preteklem letu prejeli manj pobud, ki so se nanašale na problematiko državljanstva in denacionalizacije. Izboljšal se je odnos do odločb ustavnega sodišča. Še vedno pa je največji problem sojenje v razumnem roku. Zaostanki so tudi pri upravnih sporih, varuh pa je opozoril še na neprijazen odnos do uporabnikov. Premalo so zaščitene pravice otrok. Velik problem, ki ga je varuh zaznal v preteklem letu, je etika javne besede. Namesto da bi politika državljane pomirjala, je pogosto ravnala drugače.
Problematiko izbrisanih naj bi vlada uredila z ustavnim zakonom. Odnos do Romov se počasi izboljšuje, a varuh pogreša celostno strategijo, ki bi uredila njihov položaj. Vlada še vedno ni pripravila zakona o duševnem zdravju. Hanžek je pohvalil »velik napredek v odnosu, ki ga ima ministrstvo za okolje in prostor do varuha«. V prejšnjih letih so na ministrstvu čutili varuhovo delo kot motnjo. Na koncu je varuh letošnje mnenje vlade o poročilu ocenil kot korektno, čeprav se odgovorom na nekatere ugotovljene probleme izmakne.
Sodstvo se zaveda, da je sojenje v razumnem roku velik problem in ga varuh upravičeno izpostavlja, je pojasnil Marko Šorli z vrhovnega sodišča. V odpravo zaostankov vlagajo velik trud in že od leta 2000 se stanje izboljšuje. Sodišča obvladujejo pripad, rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Zaostanki se torej zmanjšujejo, vendar prepočasi. Zato je vrhovno sodišče že sprejelo vrsto ukrepov. Sodišče sodeluje z nizozemskimi strokovnjaki pri izboljšanju organizacije sodne uprave, oblikovana pa je tudi delovna skupina, ki naj bi proučila obravnave velikih procesov. Problemi, ki se nanašajo na zemljiško knjigo in izvršbo, pa niso odvisni zgolj od sodnikov. Glede posameznih primerov, ki jih varuh navaja v poročilu, pa je vrhovno sodišče pozvalo sodišča, naj jih pojasnijo. Šorli je zavrnil varuhovo navedbo, da vrhovno sodišče upravičuje kršitev roka za razpis glavne obravnave, ker naj bi bil ta rok le instrukcijski. »Takšnega stališča vrhovno sodišče ni sprejelo in ga ne podpiramo«, je zagotovil Šorli in dodal, da so sodniki motivirani za boljše delo. To je možno le, če ljudje zaupajo v sodstvo.
Savica Pureber z vrhovnega državnega tožilstva je zagotovila, da skušajo čim več stvari rešiti s poravnavo, odloženim pregonom in kaznovalnimi nalogi. Kar 52 odstotkov vseh zadev je tožilstvo rešilo po alternativni poti. Prizadevajo si za enako obravnavanje vseh kazenskih ovadb. Državljani pa imajo možnost dobiti informacije, kaj se dogaja s posamezno zadevo. Tudi generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič je zagotovil, da so pravobranilci dolžni oškodovancem odgovoriti. Zavrnil pa je očitke o neupravičenem zavlačevanju postopkov. Mitja Stupan pa je dejal, da se odvetniška zbornica ne strinja z varuhovo ugotovitvijo, da so disciplinski postopki zbornice neučinkoviti. Disciplinske komisije tekoče obravnavajo zahteve disciplinskih tožilcev. Več kot 90 odstotkov prijav se nanaša na manjše kršitve.
V razpravi je poslanka SD Majda Potrata izpostavila varovanje otrokovih pravic in nasilje v družini ter opozorila na zakon o duševnem zdravju. Branko Grims (SDS) je menil, da je največja pomanjkljivost poročila, da namenja premajhno težo problematiki otrok, kjer ločeni partnerji ne plačujejo preživnin. Majda Širca (LDS) pa je ugotovila, da se je vlada v odgovoru na varuhovo poročilo izognila mnenju o širjenju nestrpnega govora.
