Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je v torek, 4. 10. 2016, obravnavala poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2015. Poročilo je tudi tokrat obsežno, na kar 430 straneh. Nekatera od 83 priporočil, ki jih Varuh naslavlja na pristojne, pa se ponavljajo iz leta v leto.

Komisija bo DZ predlagala, da institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh priporoči upoštevanje priporočil Varuha. Poslanci SDS in ZL so ločeno predlagali, da bi sprejeli še nekatera dodatna priporočila, a je večina na odboru to zavrnila.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v 45 minut dolgem uvodu predstavila vsa poglavja letnega poročila in poudarila, da je dostojanstvo tisto, ki mora pripadati slehernemu, je pa v zadnjih letih pogosto na težki preizkušnji, prav tako sta za ljudi vprašljivi  enakost pred zakonom in socialna varnost. Kot je dejala, se človek prepogosto znajde sam pred mogočnimi vrati institucij, ko je brez ustrezne pravne pomoči dokaj nemočen.

Opozorila je na kršitve in pomanjkljivosti na posameznih področjih. Zgolj statistika o prejetih in utemeljenih pobudah po njenih besedah ne pove vsega in je celo težko na tej podlagi reči, katero področje je najbolj pereče. Zato pri Varuhu postopno uvajamo nov sistem beleženja, ki naj bi omogočil tudi pregled, kdo najpogosteje krši pravice in katere.
Kakšno je trenutno stanje, kje so že pristojni sledili opozorilom varuhinje in kaj še bodo storili, so pojasnili predstavniki ministrstev. Državni sekretar s pravosodnega ministrstva Darko Stare je tudi v imenu vlade dodal, da ob pripravi zbirnega odzivnega poročila vlade ugotavljajo, da pravzaprav na nobenem resornem področju ni razloga, da je kakšno poročilo neuresničeno ali je uresničeno le delno, da tega torej ne bi želeli ali da bi bila izražena nepripravljenost za upoštevanje. Razlog je po njegovih navedba dejstvo, da je žal premalo resursov, bodisi finančnih ali kadrovskih.

Sicer pa je državni sekretar na MP pojasnil, da se v okviru pravosodnega ministrstva ustanavlja posebna stalna projektna skupina, ki bo zadolžena za spremljanje in strokovno pomoč pri uresničevanju tako sodb Evropskega sodišča in drugih mednarodnih sodišč, kot tudi priporočil varuhinje. V načrtu imajo tudi uvedbo t. i. vmesnega poročila, tako da bodo posamezni resorji o uresničevanju priporočil Varuha na pol leta poročali pravosodnemu ministrstvu.

Sledili so še odzivi državnega sveta, pristojnih ministrstev, vrhovnega sodišča, vrhovnega državnega tožilstva, zagovornika načela enakosti in predstavnikov poslanskih skupin, članov Komisije.

Varuhinja je ob zaključku razprave odgovorila na zastavljena vprašanja in dileme razpravljavcev.

Komisija je priporočila Varuha sprejela brez glasu proti, kar je za Varuha zagotovo obet, da tudi politika pritrjuje njegovim ugotovitvam in si bo prizadevala, da zakonodajno telo izpelje vse potrebne zakonodajne spremembe, ki bodo vodile k večjemu in doslednemu spoštovanju človekovih pravic.