Komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti je na današnji seji obravnavala 12. redno letno poročilo varuha človekovih pravic, ki ga je za leto 2006 pripravil takratni ombudsman Matjaž Hanžek. Poročilo je predstavila aktualna varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, ki je delo predhodnika pozdravila. Opozicijski poslanci so ocenili, da bi lahko vlada naredila več za reševanje ponavljajočih se problematik, medtem ko so predstavniki koalicije delo vlade na področju varovanja človekovih pravic ocenili kot dobro.
Čebašek-Travnikova je bila presenečena, "da je današnja seja pokazala toliko možnosti za dialog med izvršno oblastjo, poslanci, zakonodajno oblastjo in varuhom, kar je nekaj novega". Po njenih besedah je to korak k uresničevanju pogojev za še boljše varovanje človekovih pravic. Predlagana priporočila po njenem mnenju služijo kot kažipot za prihodnje delovanje institucije varuha.
Varuhinja je delo predhodnika pozdravila, k poročilu pa je prispevala tudi spremno besedo. Hanžek je v dokumentu med drugim opozoril na nujnost spoštovanja odločitev ustavnega sodišča, romsko problematiko, nesprejemljivost sovražnega govora, otrokove pravice in nujnost sprejetja zakona proti nasilju v družini. Na nekatere od omenjenih tematik varuh opominja že več let, kar je sprožilo debato o učinkovitosti njihovega razreševanja.
V poročilu je Hanžek med drugim zapisal, da postaja avtoriteta urada varuha kot samostojnega urada načeta in ogrožena. To se je lani kazalo z zmanjševanjem pristojnosti urada varuha in z vplivanjem na zaposlovanje v uradu, je spomnila poslanka Zares Majda Širca. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Roman Rep se je strinjal, da je urad varuh pomemben, saj je po njegovih besedah slednji "zrcalo delovanja vlade" in omogoča, da bo le ta še naprej zagotavljala zakonitost v svojem delovanju.
Vlada je k poročilu izdelala obsežno mnenje. Varuhinja je dejala, da jih je na uradu zmotilo neuravnoteženo obravnavanje vsebin, omenila pa je tudi nekaj nejasnosti. Dodala je, da varuh že nekaj let, za časa te in prejšnje vlade, opozarja na iste kršitve in opozorila, da do tega prihaja, ker ni izdelanih učinkovitih sistemskih rešitev.
Rep je dejal, da vlada vsakoletno poročilo varuha jemlje resno in se do njega opredeljuje v želji opozoriti na vse izpostavljene težave in hkrati sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo reševanje. Ocenil je, da je Slovenija v zadnjih dveh letih dosegla dobre rezultate. Podpredsednica komisije Marjetka Uhan (NSi) je dejala, da je v odgovoru vlade opazila napredek in težnjo, da odpravi kršenje človekovih pravic na vseh področjih, verjame, da je v enem mandatu težko odpraviti vse težave.
Predstavniki opozicije medtem menijo da bi lahko vlada na nekaterih področjih storila več, predvsem pri reševanju romske problematike, ureditve statusa izbrisanih in zapletov glede dela ustavnih sodišč. Širca in predsednica komisije Majda Potrata sta opozorili, da bi morala vlada pri sprejemanju zakonov dajati večjo težo posvetovanju s predstavniki civilne družbe.
Širca je opozorila tudi na Hanžkove navedbe o škodljivosti vmešavanju izvršne oblasti, ki teži k podrejanju ostalih vej oblasti, strokovnih in raziskovalnih institucij, medijev ter civilne družbe. "Aroganca oblasti do spoštovanja človekovih pravic ni dobra," je dejala. Z njeno izjavo se ni strinjala Uhanova, ki je dejala, da je zaradi napačne izjave katerega od poslancev zmotno za arogantno označiti celotno oblast.
Na seji v sredo, 7. 11, je komisija obravnavala zgolj prvi sklop priporočil, ki zadevajo ustavne pravice, z obravnavo poročila varuha človekovih pravic je nadaljevala v četrtek.
