Komisija DZ za narodni skupnosti se je na seji seznanila z delovanjem Varuha človekovih pravic RS z vidika uresničevanja varstva pravic avtohtonih narodnih skupnosti. Komisija pri tem poziva pripadnike in organizacije narodnih skupnosti, da opozorijo na kršitve kolektivnih in individualnih manjšinskih pravic tudi preko varuhinje.
Člani komisije so poleg tega varuhinjo dr. Zdenko Čebašek-Travnik pozvali, naj posebno pozornost nameni morebitnim kršitvam varstva pravic avtohtonih narodnih skupnosti. Na tovrstne kršitve lahko varuhinja poleg tega daje sprotna mnenja in nanje opozarja s sprotnimi poročili, so sklenili.
Komisija DZ se je poleg tega seznanila s primeri nespoštovanja in neizvajanja zakonsko zagotovljenih manjšinskih pravic. Komisija zato poziva pristojne službe ter organizacije narodnih skupnosti, da dosledno sodelujejo pri odpravi navedenih težav in sprejela sklep, s katerim obsoja mazaško akcijo nad italijansko osnovno šolo v Kopru.
Kot je članom parlamentarne komisije pojasnila varuhinja, je naloga Varuha človekovih pravic ta, da nadzira uresničevanje človekovih pravic v odnosu med posameznikom in državnimi organi oz. organi lokalne skupnosti, in da torej reagirajo takrat, ko posameznik "sporoči, da je nekaj v tem odnosu narobe".
Dodala je, da sprejemajo tudi pobude v jezikih narodnih skupnosti, za pripadnike le-teh pa so pripravili tudi informativne brošure. Obljubila je tudi, da bodo preučili vsako pobudo iz tega področja, ki jo bodo prejeli.
V nadaljevanju so predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti predstavili primere neupoštevanja zakonsko zagotovljenih pravic manjšin, pri čemer je bila splošna ugotovitev, da je največji problem v pomanjkljivi implementaciji pozitivne diskriminacije.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli je tako opozoril na neizvajanje določb o uporabi jezika narodne skupnosti na različnih ravneh državne uprave, pri čemer se sam prej kot za sankcioniranje posameznih uradnikov zavzema za izdelavo zakona o javni rabi jezika narodnosti, kot je to praksa v drugih državah, kjer je uradnih jezikov več.
Battelli je poleg tega opozoril na po njegovo zaskrbljujoče še danes prisotno enačenje italijanstva s fašizmom ter na pomanjkljivo poročanje o manjšini celo v lokalnih medijih.
Poslanec Miro Petek pa meni, da je stanje demokracije v Sloveniji na dovolj visoki ravni in da zato ne bi smelo nobenega biti strah prijaviti uradnika, ki ne spoštuje zakonsko zagotovljenih pravic narodnostnih manjšin.
Člani komisije so se seznanili tudi s potekom priprav za oblikovanje predloga splošnega zakona o uresničevanju posebnih pravic avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji.
Vlada se pri tem, kot je pojasnil direktor njenega urada za narodnosti Stane Baluh, nagiba k rešitvi, po kateri bi analizo stanja in predloge za spremembo zakonodaje pripravili znotraj komisije DZ ob pomoči zunanjih strokovnjakov. Komisija pa je vladi predlagala oblikovanje posebne delovne skupine za to vprašanje.
Komisija je ob koncu seje sprejela še sklep, s katerim ministrstvu za kulturo predlaga, da bi se italijanska in madžarska narodna skupnost izmenično s svojo dejavnostjo vključevali v letne programe osrednjih državnih kulturnih ustanov. Komisija je določila še pripravo obiska skupnih ustanov in organizacij italijanske narodne skupnosti na Reki in v Rovinju v mesecu maju.
