Komisija DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti se je danes seznanila s poročilom nekdanjega komisarja za človekove pravice Sveta Evrope Alvara Gil-Roblesa o napredku Slovenije pri uresničevanju njegovih priporočil na področju človekovih pravic, koalicijska večina pa je zavrnila predlog sklepa predsednice komisije Majde Potrata (SD), da bi vlada z mnenjem o poročilu seznanila DZ. Na seji so se sicer ponovile polemične razprave o navedbah iz poročila, predvsem o položaju Romov in izbrisanih.
Začetek triurne razprave o poročilu so zaznamovala številna pojasnila predstavnikov vlade glede navedb iz poročila, ki so našteli že sprejete ukrepe vlade, kjer je komisar opazil napredek (na primer glede trgovine z ljudmi), ali pa izrazili nestrinjanje z določenimi deli poročila. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh je glede izbrisanih ponovil, da je vlada pripravila predlog ustavnega zakona, ki po njegovem prepričanju upošteva tudi napotke ustavnega sodišča, kar je varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek v kasnejši razpravi označil za netočno.
Predstavnica notranjega ministrstva Sonja Ostojič je glede zagotavljanja zdravstvenega varstva azilantov poudarila, da Slovenija spoštuje direktivo EU o minimalnih standardih, medtem ko jih na področju izobraževanja in šolanja v praksi presega. Majda Potrata (SD) je opozorila, da je Gil-Robles opozoril na še vedno prenizke standarde na teh področjih.
Direktor vladnega urada za narodnosti Janez Obreza se je odzval na Gil-Roblesove kritike glede koncepta avtohtonosti, ki izključuje nekatere manjšine. Obreza je priznal, da mednarodna skupnost ne pozna definicije avtohtonosti, toda državam je prepuščena odločitev, katere manjšine bodo ščitile. V primeru Slovenije gre za Italijane, Madžare in tudi Rome, v primeru spremembe politike na tem področju pa bi morali spremeniti tudi ustavo, je dejal Obreza.
Opozoril je, da koncept avtohtonosti denimo ne vpliva na uveljavljanje pravic Romov na področju sociale. Glede t. i. novih manjšin (iz nekdanjih jugoslovanskih republik) pa je dejal, da gre za priseljence, katerih položaj je v Sloveniji urejen podobno kot v drugih evropskih državah. Izrazil je še upanje, da bo še letos sprejet temeljni zakon o položaju romske skupnosti.
Na razpravo o avtohtonosti se je odzval ombudsman Matjaž Hanžek z besedami, da v Sloveniji ni natančne definicije, kdaj se določena manjšina šteje kot avtohtona. Tako bi morali za avtohtone šteti na primer Srbe, Jude, Nemce in Hrvate, ki že stoletja živijo na določenih območjih Slovenije. Kljub vprašljivosti koncepta avtohtonosti pa bi bilo treba v primeru njegovega uresničevanja upoštevati, da mora veljati za celotno manjšino. Ni mogoče na primer le del romske skupnosti šteti za avtohtono, je opozoril.
Hanžek je protestiral tudi proti navedbam predstavnice pravosodnega ministrstva Biserke Javoršek, da se je po vstopu Slovenije v EU zaradi odprtja "tranzicijskih poti" povečal mednarodni kriminal in posledično tudi število zapornikov, predvsem z Zahodnega Balkana. Izrazil je začudenje, da naj bi bila za povečanje števila zapornikov kriva EU, saj se njihovo število povečuje že od leta 1995. Po besedah varuha je tudi nesprejemljivo povezovati kriminal z narodno pripadnostjo.
Med nasprotujočimi si stališči koalicijskih in opozicijskih poslancev velja omeniti razpravo Marjetke Uhan (NSi), da je Janševa vlada probleme na področjih položaja Romov in izbrisanih podedovala od prejšnjih vlad ter da se je reševanja omenjenih in tudi drugih vprašanj iz poročila že lotila.
Milenko Ziherl (SDS) je bil po eni strani navdušen nad poročilom, ki ugotavlja napredek Slovenije na določenih področjih, na drugi strani pa je kritičen do Gil-Roblesovih navedb glede Romov. Poslanec največje vladne stranke se tako sicer zavzema za zaščito Romov, ki pa to včasih zlorabljajo, je zatrdil. Omenil je na primer vožnje z neregistriranimi avtomobili ter se vprašal, kdaj se zaščita romske skupnosti spremeni v "potuho in zlorabo zaščite".
Na drugi strani je Slavko Gaber (LDS) denimo vztrajal pri vprašanju, ali je na OŠ Bršljin uveljavljen nivojski pouk že od prvega razreda, kar je v nasprotju z zakonom o osnovni šoli in tudi v nasprotju z leta 2004 sprejeto strategijo vzgoje in izobraževanja Romov, ki je bila sprejeta tudi na podlagi Gil-Roblesovih pripomb o diskriminaciji Romov.
Majda Širca (LDS) je opozorila na komisarjeve navedbe o premalo celovitih rešitvah na področju položaja istospolnih partnerstev. Celo države z močno katoliško tradicijo so položaj uredile bolje kot Slovenija, kjer istospolni partnerji nimajo pravic na področjih sociale, zdravstva in pokojnin, je dejala.
V razpravi o sklepih komisije so v koaliciji menili, da tisti o pričakovanju komisije, da bo vlada pripravila mnenje o Gil-Roblesovemu poročilu ni potreben, ker je priprava mnenja že v vladni proceduri. Potrata pa je neuspešno opozarjala, da je ključno pri sklepu to, da je izraženo pričakovanje, da bo z mnenjem seznanjen tudi DZ.
Koalicijski poslanci so nasprotovali tudi temu, da bi komisija vladi dala pobudo za ratifikacijo 12. protokola k evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki govori o vzpostavitvi mehanizmov za sankcioniranje vseh oblik diskriminacije.
