V Informacijsko dokumentacijskem centru Sveta Evrope (IDC SE) so danes pripravili pogovor o ukrepih za zagotovitev večje učinkovitosti sodnega varstva. Kot je povedala direktorica IDC SE Liana Kalčina, so sodni postopki pred slovenskimi sodišči predolgi in ne dovolj učinkoviti, posameznikom se kršijo pravice do enakega varstva pravic ter pravica do poštenega postopka in pravične sodne odločitve. Večina ljudi se ne znajde v labirintu pravnih predpisov, sodstvo pa je neučinkovito. Zaradi takega mnenja posameznikov, ki so imeli (slabe) izkušnje s slovenskim pravnim sistemom, so se na današnjem pogovoru srečali tako predstavniki civilne družbe in ministrstva za pravosodje ter sodne veje oblasti. Precej sodelujočih se je danes strinjalo, da ni rešitve v ožanju dostopa do sodnega varstva, ampak v izvensodnem reševanju sporov.
 Kot je povedala Kalčina, mnogi slovenski državljani zatrjujejo, da so sodni postopki pred sodišči predolgi in ne dovolj učinkoviti. Poleg tega se povečujejo tudi pritožbe zaradi kršitev v sodnih postopkih, vključno s pravico do enakega varstva pravic ter pravico do poštenega postopka in pravične sodne odločitve. Poleg tega mnogi v svojih pobudah izražajo nezadovoljstvo glede pravnomočnosti sodnih odločitev ter hitre in učinkovite izvršbe pravnomočnih sodb. Kalčina ugotavlja, da je pravne pomoči premalo. Ker slednje ni dovolj, se posamezniki sami ukvarjajo s popravljanjem krivic. Ko so že uporabili institut ustavnega sodišča, in ko menijo, da so jim bile njihove pravice še vedno kršene, gredo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ker nimajo ustrezne pravne pomoči, napišejo tožbe večinoma kar sami v obliki spisov, ki pa so nato na sodišču zavrnjeni zaradi neprimernosti.
Poleg tega se število tožb na evropskem sodišču vse bolj veča. V proceduri je kar 709 tožb proti Sloveniji, med njimi se obetajo velike zgodbe (hrvaški varčevalci zoper NLB, tožbe v povezavi z izbrisanimi, največ jih toži Slovenijo zaradi nerazumno dolgega roka reševanja zadev pred sodišči). Samo lani je na evropsko sodišče priromalo 38.000 novih zadev in tako se postavlja vprašanje, kaj lahko to sodišče naredi za svojo večjo učinkovitost. Svet Evrope priporoča, da bi lahko države članice naredile marsikaj, da ne bi prišlo do tako velikega števila tožb oz. da bi lahko več naredile za delovanje vseh vej oblasti, da bi bile zgodbe s strani kronik zaključene mnogo prej. Kalčina je poudarila, da se v njihovem centru vsakodnevno srečujejo z mnogimi primeri, vendar ker niso pravna svetovalnica, jim svetujejo, naj se obrnejo na odvetnike, na brezplačne informacije v okviru sodišč, itd. Po besedah direktorice IDC SE pa je najhuje takrat, ko se ljudje poslužujejo vseh pravnih instrumentov, pa so vseeno nezadovoljni, in ko imajo v rokah odločbo ustavnega sodišča, ki je razsodilo njim v prid, pa je ta odločba neizvršljiva.
 Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Karl Erjavec je poudaril, da je sojenje v razumnem roku resda problem, je pa tudi predpogoj za pravno in socialno državo. Vse tri veje oblasti morajo ustvariti pogoje, da se približamo temu predpogoju. Da prihaja do neupoštevanja roka sojenja v razumnem roku, pa je po besedah Erjavca povezano s spremembami, značilnimi za mlado državo. Slovenija je v generalnem smislu sicer uspela z delitvijo oblasti, vendar pa ne povsem, saj imajo ljudje še vedno zelo veliko težav. Sprejetih je bilo tudi veliko zakonov, da bi se spoštovalo delitev oblasti, v hitenju sprejemanja pa predpisi niso bili dobro pripravljeni, pravi Erjavec.
 Namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala meni, da se posameznik vsak dan sooča z mnogimi predpisi, ki so objavljeni v uradnem listu, zato pa z njimi večina državljanov še seznanjena ni. Ker se posameznik v labirintu predpisov slabo znajde, je pomembna pravna pomoč. Pomembno vlogo v posameznem primeru igrajo tako odvetniki, sodniki, tožilci, a kaj, ko so postopki pred sodišči dolgotrajni, posameznik mora čakati pet let in več preden sploh dobi narok. Butala kot izjemno pomemben šteje tudi način, kako se posameznikom sporoči sodba oz. odločitev takih in drugačnih pravosodnih instanc.
Po mnenju Stojana Ježa iz društva Forum za pravico otrok do obeh staršev so izmed vseh pravic najpomembnejše otrokove. O njih se po njegovih besedah odloča predolgo časa in tako je otroku narejena le velika škoda. Poleg tega sodniki sploh niso dobro usposobljeni, nastopajo ostro in diskriminirajo očete napram materam. Vse se prenaša na otroke, ker zadeve na sodišču trajajo veliko časa, postaja otrok le odtujen in izraža odpor do očeta, vse skupaj pa vpliva na njegovo odraščanje. "Sodniki morajo postati odgovorni za svoje ravnanje," meni Jež, ki sicer priznava, da obstaja možnost do nadzorstvenih pritožb, a kaj, ko se izgubijo.
 Neva Miklavčič Predan iz Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) je izpostavila političnost sodnih institucij; zlasti jo moti ustavno sodišče, ki HMS zavrača takšne in drugačne pobude. Veliko krivde pa je za takšno stanje pravosodja Miklavčičeva pripisala kar tožilstvu. Po njenem mnenju je marsikaj kriva tudi državna uprava, državno pravobranilstvo pa vegetira.
Današnjega pogovora so se udeležili tudi (ostali) predstavniki civilne družbe, ki so navajali konkretne krivice in težave, na katere so naleteli v slovenskem pravosodnem sistemu. Erjavec je ocenil, da je prav, če se civilna družba vključi v pripravo zakonodaje. Pomembno vlogo ima po njegovem mnenju tudi brezplačna pravna pomoč, a za ljudi, ki imajo velike probleme in so v ekonomskih težavah. Erjavec se je strinjal z mnenjem predstavnikov civilne družbe, da ni rešitev v ožanju dostopa do sodnega varstva, ampak v izvensodnem reševanju sporov. K temu se po njegovem mnenju giblje tudi nova zakonodaja. Poleg tega se bo sodnike tudi še dodatno izobraževalo, je obljubil Erjavec, ki pa razloge za tolikšne probleme v sodstvu vidi v morali. "Morala ljudi je zelo na nizki stopnji, kar kažejo tudi zadnje afere. Padli smo v izjemno krut liberalizem in kapitalizem, ljudje, navajeni na prejšnji sistem, pa nanj niso bili pripravljeni," meni Erjavec
