Svetovalki varuha za otrokove pravice Martina Jenkole in Brigita Urh sta od 10. do 14. maja na Norveškem in na Švedskem spoznavali delo tamkajšnjih ombudsmanov za otrokove pravice.

Norveški ombudsman Reidar Hjermann in njegov namestnik Knut Haanes sta jima predstavila delo inštitucije in problematiko, s katero se srečujejo. Ekipa razvojnega managementa je spregovorila o metodah komuniciranja z otroci in mladimi. Naslednji dan pa so obiskali še RK –Telefon za otroke in mlade, Center za človekove pravice in nevladno organizacijo Save the Children Norway.

Švedska ombudsmanka za otroke Lena Nyberg je svetovalkama varuha 14. maja predstavila zakonsko podlago za delo, naloge in dolžnosti ter glavne značilnosti vključno z organizacijsko shemo varuha za otroke in njegove strokovne službe.

 Več podrobnosti o delu ombudsmanov na Norveškem in Švedskem si lahko preberete v poročilih

Obisk norveškega ombudsmana za otroke

Oslo, 10. in 11. 5. 2004

Ombudsman Reidar Hjermann in namestnik Knut Haanes sta predstavila delo Ombudsmana in bistveno problematiko, s katero se srečujejo. Ekipa razvojnega managementa pa je predstavila metode komuniciranja z otroci in mladimi. Naslednji dan smo obiskali RK –Telefon za otroke in mlade, Center za človekove pravice in nevladno organizacijo Save the Children Norway.

Norveška je ombudsmana za otroke ali barneomudeta (po norveško) kot prva država na svetu ustanovila leta 1981.  Deluje na podlagi zakona o otroškem ombudsmanu (The Children s Ombudsman Act) sprejetega 6. 3. 1981 in spremenjenega 17. 6.1998.

Ombudsman za otroke:

• ne sme biti predstavnik vlade – je predstavnik otrok –spokesman,
• ne implementira vladne politike, ampak Konvencije o otrokovih pravicah (KOP) v najboljšem interesu otrok
• ima veliko osebno vlogo, veliko osebno in centralno moč in veliko odgovornost kako to moč uporabljati le v imenu otrok in mladih,
• mora biti dostopen, blizu otrokom – poznan kot oseba.

Mora biti:

• glas otrok,
• neodvisen (politično in finančno)
• aktivno sodeluje pri vseh odločitvah, ki se tičejo otrok.

Ne sme:

• se vmešati v družino,
• intervenitrati v postopkih pred sodišči,
• posegati v pristojnosti drugih ombudsmanov

Reidar Hjermann je norveški ombudsman za otroke od aprila 2004.

Predstavitev dela

Trenutno je 15 zaposlenih. Tri ekipe so sestavljene interdisciplinarno: za oblikovanje politike dela, za obravnavanje individualnih primerov, za informacije in dialog.

Delo je skupinsko in zajema:

• ena najpomembnejših nalog ombudsmana je vplivanje in aktivno sodelovanje v vseh pomembnejših odločitvah tako na državni ravni kot tudi na lokalni ravni, v javnih debatah, ipd;
• stalen dialog z otroci in mladimi omogoča pretok informacij in je osnova za spremembe in izboljšanje zakonodaje, ki se tiče otrok;
• Individualni primeri, zakonodajni predlogi, profesionalni nasveti. Individualni primeri so osnovno vodilo za ombudsmanovo nadzorovanje izvajanja otrokovih pravic tako v praksi kot tudi osvetljevanje področij, kjer so potrebne spremembe v zakonodaji.

Zaposleni dajejo tudi veliko osebnih nasvetov kako ukrepati v najboljšem interesu otroka in kako poudariti najboljši interes otroka v posebno stresnih okoliščinah.

Poudarek pri delu ombudsmana je na:

• implementaciji Konvencije o otrokovih pravicah (KOP) in nadzorovanjem vseh služb, ki se ukvarjajo z otroki. Njegove pristojnosti segajo tudi na področje privatnih ustanov in nevladnih organizacij.
• spremljanju izvajanja določil KOP v praksi,
• opozarjanju na nujnost sprememb,
• sodelovanju pri spremembah: na vpogled dobi osnutke sprememb zakonov (pravil, podzakonskih aktov, ipd), ki se tičejo otrok. Vsebine preuči s stroko in otroci, pri čemer daje velik poudarek otroški perspektivi. Nazadnje, približno v treh mesecih, poda svoje mnenje in pripombe na osnutke.

Ombudsman je aktivni udeleženec tako v nacionalnih kot regionalnih razpravah, ki se tičejo otrok. Deluje tudi kot ambasador otrok, pač glede na projekte s katerimi pokaže medijem in javnosti različne slike življenja otrok na Norveškem.

Parlamentu je obvezen oddati le poslovno poročilo. Čeprav ni obvezno, naredi tudi vsebinsko poročilo.

Komunikacija, informacije, mediji

Komunikacija z otroci in mladimi upravlja skupina treh ljudi, t. i. razvojni management.

Ombudsman si prizadeva širiti sodelovanje z otroci in mladimi s ciljem izboljšati različne pogoje za otroke:

• telefon (24 ur- otroci pustijo sporočilo, prejmejo odgovor po internetu),
• internet (vprašanja o čemerkoli – pogovor, odgovori ali napotitev na ustrezen naslov)
• internetna povezava z vsemi šolami,
• Internetni Parlament za dijake (od leta 2001 že 70 šol; srečanja enkrat mesečno na šolah),
• dijaški svet: v imenu njihovih šol 20 demokratično izbranih dijaških svetov daje mnenja o različnih vprašanjih, probleme, ki jih izpostavi ombudsman (mnenja uporablja v različnih razpravah, jih objavi, so del poročila varuha; 
• srečanja z otroci na šolah,
• nagrajevanje inovativnih za izboljšanje dela dijaških svetov,

Mediji:

• ombudsman ima vsak pretek svojo oddajo,
• sodeluje pri projektih ,
• se udeležuje javnih debat, zanimivih za medije,
• redno se pojavlja tudi v tiskanih medijih

Najpomembnejši projekti

The Manifesto against Bulling

• ni zgolj projekt, je nacionalni fokus
• podpisan je bil 23. 9 2002
• cilj manifesta oziroma projekta: doseči ničelno toleranco do nasilja
• zaradi velikega števila prizadetih mladih zaradi različnih oblik nasilja (nasilja med vrstniki, nasilja doma, trpinčenja, ustrahovanja, ipd) so se na Norveškem odločili, da s skupnimi močmi aktivno prispevajo v boju proti nasilju. Manifest so podpisali predsednik vlade, predstavnik združenja lokalne in regionalne oblasti, predstavnik združenja izobraževanja, predstavnik nacionalnega združenja staršev in ombudsman. Na lokalni ravni so manifest podpisali tudi otroci. S tem projektom so želeli dvigniti občutljivost za ta problem in hkrati poudariti odgovornost. Poudarek je na individualni odgovornosti učitelja, ravnatelja (denarna kazen, tudi zapor do treh mesecev).

Otroci begunci

• nimajo enakih pravic kot ostali otroci. Mnenja v parlamentu glede te problematike so različna.
•  naloga varuha v tem projektu: da vpliva na seznanjanje o pravicah otrok in kršitvah le teh, o psiholoških aspektih  begunskega statusa in tako spreminja pogled na problem.

Problem prehranjevanja otrok po šolah

• namen projekta: spremeniti nezdrave prehranjevalne navade otrok. Na Norveškem namreč nimajo v šoli nimajo organiziranih malic, imajo le avtomat za kokakolo.

Pri varuhu otrokovih pravic na Švedskem

Stockholm, 14. 5. 2004

Obisk varuha otrokovih pravic na švedskem je potekal po programu dne 14. maja 2004 od 8. ure do 13.30. Sprejela naju je Lena Nyberg, švedska ombudsmanka za otroke in nama na kratko predstavila zakonsko podlago za delo, naloge in dolžnosti ter glavne značilnosti vključno z organizacijsko shemo varuha za otroke in njegove strokovne službe.

Varuh OP na Švedskem je z delom pričel  leta 1993 na podlagi zakona The Children's Ombudsman act, ki je bil sprejet v parlamentu 13. 5. 1993. Značilnost Švedske je, da imajo za varstvo ČP 4 varuhe, ki delujejo na posameznih področjih (ugotavljajo izvajanje predpisov na teh področjih) in parlamentarnega varuha. Otroški varuh je edini med njimi, ki ne rešuje konkretnih pobud in pritožb. Bistvo njegovega delovanja je oblikovanje mnenja v vseh zadevah, ki se tičejo otrok in varovanje oziroma zagovarjanje pravic in interesov otrok in mladih v javnih razpravah. O svojem delu letno poroča vladi. Poročilo vsebuje kratek opis celoletnega dela varuha in strokovne službe z bistvenimi podatki. Bistven del poročila je pregled in ocena nekega področja ter predlogi za njegovo izboljšanje. Ti predlogi postanejo tudi glavna podlaga za diskusijo z vlado.

V uradu je 25 zaposlenih. Sredstva, ki jih za delovanje namenja vlada, zadoščajo za zaposlitev in delo 18 oseb, vsi ostali so zaposleni iz sredstev, ki jih pridobijo »na trgu« (z izvajanjem različnih projektov za druge – SIDA). Vrsta izobrazbe zaposlenih je zelo različna, kar je izjemnega pomena (8 pravnikov, 2 novinarja, 1 računalničar-kreator web strani, 1 ekonomist, ostali so psihologi, sociologi, socialni delavci, osebe z znanjem komunikacije).

Bistvena platforma: najpomembnejša je otroška perspektiva vsake odločitve.

VOP lahko to uresničuje le na način neposredne komunikacije z otroki. To zagotavljajo:

• s sodelovanjem s t.i. »kontaktnimi razredi«,
• s sodelovanjem z »otroškim svetom« in »dijaškim svetom«,
• preko interneta

Za sodelovanje imajo dobro organizirano mrežo kontaktnih razredov, s katero pokrivajo vse predele države. V mreži sodeluje okrog 130 razredov, s katerimi  redno sodelujejo preko e-pošte, s pomočjo vprašalnikov, ki jih učenci izpolnjujejo in pošiljajo v obdelavo uradu, z osebnimi pogovori ob različnih obiskih VOP (povabilo, iniciativa varuha). Kontaktne razrede so pridobili z vnaprej pripravljeno kampanjo (s pozivom preko javnih medijev, s splošnim vabilom, ki so ga poslali šolam). Vprašalnik o neki temi je delo njihove »raziskovalne« skupine, ki skrbi, da so vprašanja primerna starosti in razvojni stopnji otrok. Vprašalniki so povsem anonimni, prva tri vprašanja so vedno enaka: spol, ali si otrok priseljencev ali Švedov, ali misliš, da imaš kakšno oviro (hendikep).

Področja dela v preteklem letu so bila: nasilje med vrstniki, stres, počutje v šoli, počutje ob ločitvah staršev. Nasilje med vrstniki so obdelali v posebnem poročilu, ko so mu dali tudi posebno težo s tem, ko so ga označili za kriminalno dejanje. Ne zato, da bi dosegli tudi dejansko obsodbo nasilnežev na sodišču, temveč da bi javnost kar najbolj opozorili na njegove razsežnosti, pogostost in nesprejemljivost tovrstnih dejanj. Tema naslednjega posebnega poročila bo skrbništvo, ki ga bodo obdelali z vseh zornih kotov in z vidika otrok za kar največ primerov v praksi.

Ulla Tillgren je vodja skupine za medije. Z mediji se skupaj z njo ukvarjajo tri osebe. Po poklicu je novinarka. Vsi, ki želijo kakršnokoli informacijo o varuhu ali delu urada, se obrnejo nanjo. Odgovorna je za posredovanje informacij za tisk. Na švedskem imajo številne časopise na vseh nivojih. Veliko je brezplačnih. Na področju odnosov z javnostmi imajo izdelano strategijo, katere bistvo je, na kakšen način, kje in s katerimi informacijami je treba priti v nacionalne, lokalne in brezplačne medije.

Štiri do petkrat letno se pojavijo v najpomembnejšem in najbolj branem (državnem) časopisu v rubriki »javna razprava«, kjer objavijo konkretni primer, ki se je otroku zgodil, mnenje oz. pravilen način reševanja in oceno, koliko podobnih primerov se dogaja.

Prizadevajo si priti v brezplačne časopise, kar je pomembno zaradi naklade in javnosti, katerim so namenjeni.

Vsak teden imajo na nacionalni televiziji oddajo med 18.45 in 19. uro, v kateri posredujejo informacije za otroke v starosti od 7 do 12 let.

Jens Olander vodi pravni oddelek. Poleg njega sta redno in stalno zaposlena še 2 pravnika, vsi ostali (5) jih dela na projektih. Delo je organizirano na naslednji način:

• Rutinsko delo obsega obdelavo oz. premislek s pravnega vidika in pripravo vsakega mnenja ali izjave varuha otrokovih pravic (VOP), ki je namenjena javnosti. Cilj je, da je prav vsaka izjava pravno korektna in nesporna. K rutinskemu delu sodi tudi odgovarjanje na pisma in telefonske klice v smislu svetovanja, kam  se je mogoče obrniti za rešitev problema vprašanja ter kakšna bi morala biti pravilna rešitev. Ker ne rešujejo individualnih pobud, pojasnijo le pravno pot in ustanove, ki morajo pritožbo rešiti. Letno odgovorijo na približno 1.200 pisem, pri čemer letos beležijo porast (600 pisem do sredine maja), kar pripisujejo dobri kampanji v medijih v smislu prepoznavnosti VOP.
• Pripravljanje predlogov in pripomb na predpise (zakone), ki jih predlaga vlada. Trenutno obravnavajo problematiko tajnosti podatkov. Za izdelavo ocene posameznega predloga predpisa imajo na voljo od tri tedne do treh mesecev. Pri tem delu sodelujejo s skupino mladih, ki jih včasih vprašajo za mnenje (dijaški svet). Pogosteje, največkrat zaradi časovne stiske se o predvidenih rešitvah pogovorijo med seboj, predvsem pa z raziskovalno skupino sodelavcev. Ob zapletenejših predpisih sodelujejo z nekaj pravnimi strokovnjaki na univerzah.
• Delo na projektih - trenutno delajo na naslednjih projektih: otroci zapornikov (stiki otrok z zaprtimi starši, kdo skrbi za te otroke, kje so, v kakšnih pogojih se stiki odvijajo – koliko zaporov premore posebne, prijazno opremljene prostore); mladi izgredniki (njihov položaj, socialno ekonomsko ozadje, motivi z njihova dejanja…); otroci in mladi v kriminalnih postopkih (kaj se dogaja z njimi, kako hitro so postopki končani); otroci v rejništvu; otroci, ki so ekonomsko odvisni (otroci v dolgovih). Vsak projekt pričnejo z izdelavo vprašalnika, o katerem se že v fazi priprave pogovarjajo, nato organizirajo pogovor o vsebini vprašalnika z lokalnimi strukturami in vodji ustanov – na posvetu, okrogli mizi.
   

Jorge Rivera je vodja administrativne enote, največje enote z največ (8) zaposlenimi - poleg vodje je zaposlenih še 5 projektnih menedžerjev in 2 raziskovalca.

• V tej enoti pripravljajo vsa pisna gradiva (vsebinsko in uredniško): govore za VOP, posebna poročila, letno poročilo, prospekte, knjižice za otroke, plakate…
• Letos se ukvarjajo s projektom droge, v prejšnjih letih pa so delali projekte: zapuščeni otroci (otroci, ki ne želijo živeti doma), otroci v institucijah, otroci različnih kultur.
• Skupaj z državno agencijo za statistiko so izdelali knjigo »Up to the age of 18« (o življenjskih pogojih otrok do 18. leta na švedskem).
• Izdelujejo vprašalnike za otroke (vsebinsko in oblikovno).
• Sodelavci te enote izvajajo različne seminarje in delavnice z različno vsebino (npr. nasilje v družini). Pri tem sodelujejo z nevladnimi organizacijami ki jih povabijo in vključijo v svoj program.
• Vsako leto pripravljajo »follow up« o tem, kako država spoštuje konvencijo o otrokovih pravicah (KOP). Z vidika KOP ocenjujejo ukrepe države v zadnjih letih. Vprašalnike o tej temi so poslali na vsa ministrstva in druge državne organe ter lokalnim strukturam.
• Na rednih mesečnih srečanjih se srečujejo z mestno otroško vlado in mestno dijaško vlado.
• Med njihove naloge sodi še mednarodno sodelovanje ter sodelovanje v projektih drugih organizacij (SIDA – projekt Pravica biti slišan).
• Pripravljajo tudi izobraževalne programe za NVO ter SIDO.
   

Cecilia Parkert predstavi informacijski oddelek s tremi zaposlenimi. Naloge tega oddelka so vezane na 3 področja:

• urejanje publikacij (informacijski komplet »Rad bi nekaj povedal« in »Ne kaznuj otroka«; vodič po otrokovih pravicah za učitelje »kako naj se pogovarjam z otroki o pravicah?«) Publikacije, ki so namenjene otrokom v fazi priprave »testirajo« na izbarnih testnih skupinah in merijo odziv.
• skrb za »imidž« Lene Nyberg. Pred dvema letoma so spremenili logotip.
• komunikacija z otroki (pisma, e-pisma, tel.pogovori, obiski na šolah-na povabilo in na lastno iniciativo).
• komunikacija preko spletnih strani.
• komunikacija preko medijev.