Trend naraščanja nestrpnosti v Sloveniji je očiten, najpogosteje pa se nestrpnost skriva za masko odrekanja prevelikih pravic in prevelike enakopravnosti drugim in drugačnim, je soglašala velika večina udeležencev današnjega omizja v mariborski Sinagogi. Poleg varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka so se omizja udeležili še sociolog Andrej Fištravec, filozof Nenad Miščevič, filozof Friderik Klampfer, aktivistka Lana Zdravkovič in filozof Boris Vezjak, ki je pogovor tudi vodil. Po okrogli mizi pa je potekala otvoritev razstave Jara kača nestrpnosti, ki bo v mariborski Sinagogi na ogled do 23. aprila 2005.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je opozoril na neobčutljivost politike do odrazov nestrpnosti. Ne samo to, da politični vrh in relevantne institucije jasno in glasno ne obsodijo odrazov nestrpnosti, temveč jih celo predstavljajo zgolj kot pobalinstvo ali slabo šalo. Hanžek je tudi opozoril, da se predmet nestrpnosti nenehno spreminja. "Tako smo bili Slovenci pred leti bolj nestrpni do drugih in manj do drugačnih, sedaj pa smo bolj nestrpni do drugačnih in manj do drugih. Pri tem so vselej najbolj nestrpni tisti posamezniki, ki imajo največ težav s samopodobo," je dodal Hanžek.

Tudi Miščevič se je strinjal z ugotovitvijo, da je v Sloveniji opaziti trend naraščanja nestrpnosti. "Slovenska situacija žal v zadnjem letu vse bolj spominja na hrvaško situacijo, razlog pa je verjetno v tem, da se obe državi soočata z vse bolj podobnimi problemi, še posebej na socialnem področju," je svoje opažanje pojasnil Miščevič in zavrnil razlago, da je slovenska nestrpnost zgolj "odmev" siceršnje evropske nestrpnosti. Klampfer je razmišljal o vprašanju, ali je opravičljivo biti nestrpen do nestrpnega. Zdravkovičeva pa je menila, da bi se v reševanje perečega problema naraščajoče nestrpnosti morale dejavno vključiti vse najvišje nacionalne in tudi nadnacionalne ravni. Dobro obiskanemu omizju v mariborski Sinagogi je prisluhnilo okoli 70 obiskovalcev.

Razstava Jara kača nestrpnosti, ki jo je s pomočjo zunanjih sodelavcev pripravil Varuh človekovih pravic, je pred časom že gostovala v Ljubljani. Zajema obdobje od slovenske osamosvojitve do danes in pokaže, kako so se sovražna dejanja gostila in kakšen učinek so imela na skupine, proti katerim so bila uperjena. Bolj kot se je sovraštvo utrjevalo v mentalitetah nacionalnega telesa, bolj je postajalo legitimno, je eno izmed osrednjih sporočil razstave, pri čemer je razstavni material razvrščen v šest sklopov: sovražni govor, fizični napadi, institucionalno nasilje, izgoni, referendumi in primitivizmi.