Posebno poročilo VČP o tem, kaj je ta institucija delala v preteklih desetih letih v zvezi z izbrisanimi, nima namena nadomestiti aktivnosti vlade za rešitev tega problema. Namen tega poročila ni bil niti to, da bi ga DZ obravnaval namesto zakona, ki bi ta problem uredil. Želeli smo le, da bi to poročilo pokazalo, da je bil DZ s strani varuha opozorjen že pred desetimi leti, a se je delal, kot da tega ne ve. Torej ni krivda varuha, da se o tej temi »neprestano govori«, kot želijo prikazati nekateri. Če bi problem uredili takrat, ko ga je varuh zapazil in nanj opozoril tudi slovensko politiko, bi bil ta problem že pozabljen.

Drugi, še pomembnejši cilj tega poročila je bil dati vzpodbudo, da bi se problem izbrisanih vendarle rešil. In to na edini možni način: kot zahteva US. Izogibanje tej odgovornosti že sedaj, v prihodnosti pa bo še bolj obremenjeval slovensko politiko v mednarodni skupnosti.

Ker, kot sem omenil, namen poročila ni bil nadomestiti sistemski zakon o izbrisanih, najprej tudi nisem zagovarjal nujnosti posebne obravnave poročila v DZ. Dovolj bi bila njegova obravnava v komisijah. A pogoj za to bi bil, da se pripravi korekten zakon o izbrisanih, ki bi, kot je omenjeno v poročilu, bil sposoben prestati presojo US in mednarodnih institucij; npr. Evropskega sodišča za človekove pravice.

Ker pa, kot kaže, politika nima niti volje niti namena rešiti tega problema, vztrajam, da o tem poročilu razpravlja DZ, kot mu narekuje zakon.  In to brez sprenevedanj in izmišljanj neobstoječih preprek.

Morda pri tem lahko omenim še pred kratkim objavljeno poročilo, ki ga je naredila Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope o Avstriji. V tem poročilu je izraženo začudenje, ker Avstrija že dve leti ni izpolnila odločbe avstrijskega Ustavnega sodišča, ki se nanaša na slovensko manjšino. Enako ravnanje slovenske politike, le da ignoriranje US traja več let, jemlje slovenskim argumentom v zvezi z upravičenimi zahtevami slovenske manjšine velik del kredibilnosti.

Matjaž Hanžek
Varuh človekovih pravic