Navodilo tiskovnega predstavnika vlade glede komuniciranja s tednikom Mladino ne predstavlja le kršitve črke in duha dveh zakonov- zakona o medijih in zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), temveč posega tudi v temeljne človekove pravice državljanov in drugih prebivalcev Slovenije. Ustavna določba o svobodi izražanja (39. člen) v drugem odstavku vsakomur zagotavlja pravico dobiti informacijo javnega značaja. Organi javne uprave morajo to pravico zagotavljati medijem in novinarjem, brez vsake diskriminacije, ne zaradi njih samih ampak zato, da so državljani obveščeni o vseh zadevah javnega pomena, zlasti pa o porabi javnih sredstev. To je standard demokratičnih družb, ki za nikogar, še posebej za visoke vladne predstavnike, v nobenem trenutku ne bi smel biti vprašljiv. Zato je še težje razumeti, da vladni predstavnik kot primer, kako se je odgovoru treba izogniti, navaja primer raziskave, ki je bila plačana iz javnih sredstev in bi že zato, na podlagi ZDIJZ, morala biti ne le javna, ampak tudi vsakomur dostopna prek svetovnega spleta. Takšno ravnanje je v nasprotju z ustavo in zakoni in s tem kar vlada in zlasti pristojen minister obljubljajo na deklarativni ravni glede odprtosti in preglednosti javne uprave ob sprejemanju sprememb ZDIJZ.