Stojimo na pragu leta, v katerem bomo proslavljali petdeseto obletnico razglasitve splošne deklaracije človekovih pravic. Hkrati teče peto leto od dunajske svetovne konference o človekovih pravicah, ki je oživila načela splošne deklaracije in zastavila naloge, ki izhajajo iz nje in drugih dokumentov Združenih narodov za vsako državo. Tudi Slovenija mora v jubilejnem letu še posebej temeljito pregledati, do kam je prišla na svoji poti. Proslavljanje bo utemeljeno le, če bomo dosledni pri upoštevanju in spoštovanju s splošno deklaracijo, drugimi mednarodnimi akti in ustavo zagotovljenih pravic. Najboljša počastitev obletnice bo izboljšanje stanja na področjih, kjer je posameznik najpogosteje soočen s kršitvami pravic in nepravilnostmi.

Prizadevanje za dosledno spoštovanje človekovih pravic je nikoli končana naloga. To mora biti pred očmi vsem, ki izvajajo zakonodajno, izvršilno ali sodno oblast. Država mora z nadzorstvenimi, izobraževalnimi in zakonodajnimi ukrepi poskrbeti, da pri njenem delovanju ne bo prihajalo do kršitev človekovih pravic, hkrati pa mora s svojim delovanjem zagotavljati spoštovanje človekovega dostojanstva vsakogar, ki živi v državi ali pride vanjo.

Izpolnjevanje obveznosti, ki si jih je naložila država do žrtev vojnega nasilja, žrtev teptanja pravic v povojnem obdobju in tistih, ki jim je bilo krivično odvzeto premoženje, poteka prepočasi. Nezadovoljstvo tistih, ki ne vedo, ali bodo dočakali odločitev v svoji zadevi, je razumljivo in upravičeno. Hkrati pa niso zadovoljivo odpravljeni problemi, ki jih je nekaterim povzročilo vračanje nacionaliziranega premoženja.

Nečloveško zunajsodno ubijanje po koncu druge svetovne vojne je vredno vse obsodbe, skupaj s teptanjem pravic v povojnem obdobju pa nam mora biti kričeč opomin zoper kakršnokoli nespoštovanje človekovih pravic v sedanjosti in prihodnosti.

V letošnjem letu je Slovenija podpisala evropsko socialno listino. Velja jo čimprej ratificirati in začeti izvajati v kar najširši obliki. Posebna pozornost bo morala biti posvečena tistim številnim posameznikom, ki jih najbolj prizadevajo preobrazbeni procesi. Socialna pravičnost, ki temelji na dostojanstvu vsakega človeka, pa mora biti stalna usmeritev v državi ne glede na vsakokratno razdelitev politične moči in probleme, s katerimi se sooča država.

Zavezanost k spoštovanju človekovih pravic je bistveno prispevala k priznanju in uveljavljanju Slovenije, spoštovanje podpisanih mednarodnih obveznosti pa je eden temeljnih pogojev za nameravano vključevanje v mednarodne povezave. Ker podrejanje človekovih pravic drugim, domnevno višjim in bolj svetlim ciljem, pripelje le v nasilje nad človekom, velja poudariti, da različni razlogi koristnosti ne smejo zmagovati nad doslednim spoštovanjem človekovih pravic, prav tako pa tudi interesov države ni mogoče postavljati nad interese posameznika. Samo dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva v najširšem pomenu besede je tista pot, ki nas lahko navdaja z zaupanjem, da bo naša skupna prihodnost bolj človečna in bolj mirna.
 

Ivan Bizjak, varuh človekovih pravic