Državni zbor bo s precejšnjo zamudo na potekajoči redni seji med drugimi zadevami kot 37. točko dnevnega reda obravnaval tudi poročilo varuha človekovih pravic za leto 1997, ki "čaka" na poslanskih klopeh skoraj eno leto. Varuh človekovih pravic s strokovnjaki v svojem uradu pa je v precejšnji meri že pripravil letno poročilo za leto 1998.

Kot je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo povedal slovenski ombudsman Ivan Bizjak, ključni problemi sistemske narave, na katere je opozarjal že v poročilu za leto 1997, niso bili razrešeni niti v letu 1998. Občuten napredek namreč ni dosežen na zakonodajnem področju, varuhova statistika pa še vedno beleži dolgotrajnost sodnih in upravnih postopkov. Stanje se je izboljšalo pri obravnavi vlog za državljanstvo, sprejetih je bilo tudi nekaj zakonov, ki zadevajo človekove pravice, vendar pa jih večina še vedno čaka na sprejem oz. pripravo.

Splošna ombudsmanova ocena je, da žal ni doseženo izboljšanje na ključnih in najbolj občutljivih oz. na tistih področjih, ki zadevajo največ ljudi. Zaradi tega se po Bizjakovem mnenju ponovno postavlja vprašanje, ali odgovorni ne identificirajo osrednjih prednostnih nalog s tem v zvezi ali pa so pri njihovem izvajanju neuspešni. Oboje pa je nesprejemljivo, saj pomeni, da se stanje glede tistih problemov, na katere varuh stalno opozarja, nikakor ne izboljšuje. Sočasno pa se postavlja tudi vprašanje odgovornosti tistih, ki bi morali k temu pripomoči, saj ni mogoče privoliti v oceno, da se ne da nič storiti, je kategoričen varuh človekovih pravic.

Tudi dobri sklepi, ki jih je DZ sprejel ob obravnavi letnih poročil '96 in '97, so po Bizjakovih besedah ureseničeni v zelo skromni meri, zlasti tisti, ki so bili bolj konkretni. Kot primer je navedel zakonodajne prednostne naloge; komisija DZ za peticije je izdelala spisek zakonov, ki bi jih bilo potrebno čimprej obravnavati in sprejeti. Vendar je zelo malo zakonov s tega spiska sprejetih. Ob tem je varuh povedal, da je vlada sprejela merila v zvezi s vojaškimi stanovanji in opozoril, da se sklepi vlade s tem v zvezi še ne izvajajo, ker obrambno ministrstvo, ki je zadolženo za njihovo izvajanje, sploh še ni usposobljeno za to. To pomeni, pravi Ivan Bizjak, da tudi ta konkretni problem dobro leto po sprejemu ni daleč od začetnega stanja. Slovenski nacionalni ombudsman je omenil tudi vprašanje priprave programa odprave zaostankov v sodstvu. Iz sklepa DZ je kazalo, da naj bi bil to celovit program, stanje iz prakse pa tudi kaže na vse bolj intezivno zavedanje, da so zaostanki v sodstvu problem. Varuha sta lani predsednik Vrhovnega sodišča RS in pravosodni minister seznanila z nekaterimi ukrepi, ki gredo v smer izboljšanja položaja, nekaj so jih tudi vgradili v zakonodajo, zlasti v novelo zakona o kazenskem postopku. Vendar pa ti ukrepi po Bizjakovem mnenju niso enotno postavljeni, da bi se vsi, ki lahko pripomorejo k njihovemu uresničevanju, zavedali, kaj vse je potrebno storiti za izboljšanje stanja. Glavna varuhova ugotovitev na tem področju ostaja, in sicer da otipljivih izboljšanj ni.

V pogovoru za STA je Ivan Bizjak izrazil pričakovanje, da prioritete pri sprejemanju evropske zakonodaje ne bodo zavrle ostale zakonodaje. Ob tem je poudaril, da je prav vprašanje človekovih pravic tudi eno ključnih vprašanj pri približevanju naše države EU. To pomeni, da niso nič manj pomembna glede vključevanja v EU tudi tista področja, ki niso izrecno zajeta v evropskem programu. Poslanci so poklicani, da storijo vse, da bi parlamentarni postopek potekal čimhitreje, je dejal Ivan Bizjak in izrazil pričakovanje, da bodo poslanci zahtevali od vlade ustrezno hitro pripravo potrebne zakonodaje.

Ob parlamentarni razpravi o letnem poročilu '97 bo varuh opozoril zlasti na tista področja dela vlade, na katerih se izrecno kršijo zakoni, zlasti ko gre za prekoračitev z zakonom določenega roka v upravnih postopkih. Glede stanja v pravosodju je eden ključnih varuhovih poudarkov, da še vedno velja opozorilo za vzpostavljanje jasnih in učinkovitih pritožbenih možnosti v posameznih podsistemih delovanja države. Na tem področju ni zaznal kakšnega bistvenega napredka. Ombudsmanovo opozorilo bo ponovno usmerjeno tudi na socialno problematiko, ki postaja vse bolj zaostrena, zlasti kot posledica dolgotrajne brezposelnosti. Pojavile pa so se še nekatere kategorije populacije, ki so se znašle v območju socialne izključenosti.

Matični parlamentarni odbor, ki je že obravnaval letno poročilo '97, bo DZ med drugim predlagal, da podpre prizadevanja varuha. Ob tem je Ivan Bizjak v pogovoru za STA izrazil zadovoljstvo s konkretnimi sklepi, ki se našajo na preživninski sklad in brezplačno pravno pomoč, vendar s temi sklepi problematika letnega poročila še zdaleč ni izčrpana. Predvsem in še vedno ostaja aktualen spisek prioritetnih zakonodajnih nalog državnega zbora, ki so na nek način ključne za vzpostavitev učinkovitejšega varstva pravic posmeznika (kot so npr. psihiatrično zdravljenje, izvrševanje kazenskih sankcij, azil, tujci, t.i. zatečeni tujci, itd). Pri zakonodajnih nalogah je aktualna tudi problematika iz zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Posameznik ne more uveljaviti pravic, ki jih priznava zakon o popravi krivic, in nekaterih pravic po zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Oba zakona se sklicujeta na poseben zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki bi šele vzpostavil finančni vir za uveljavljanje teh pravic in postopek za to, da se ta odškodnina prizna in da se jo izplača. Posamezniku na papirju pripada odškodnina, s tem papirjem pa si nima kaj pomagati, saj svoje pravice ne more uveljaviti, čeprav mu je konkretno priznana, je še povedal Ivan Bizjak.