Problemi na področju uveljavljanja človekovih pravic so posledica slabega delovanja države. Številni konkretni problemi, s katerimi se srečujejo posamezniki, pa imajo svoje korenine v nepopolni in zastareli zakonodaji, ki ni prilagojena veljavnim pravnim temeljem in dejanskemu stanju v družbi, je ob predstavitvi letnega poročila za leto 1998 na rednem plenarnem zasedanju med drugim dejal varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Kljub temu pa je dejal, da se "premika, vendar počasi".

Poročilo ombudsmana za leto 1998 je v DZ že od aprila lani, na vrsto za obravnavo pa je prišel šele zdaj.

Kot je dejal Bizjak, poročilo navaja 18 področij, ki jih je potrebno zakonodajno urediti, da bi bilo mogoče učinkovito varstvo pravic ali da bi se izboljšal položaj posameznika. V lanskem letu, eno leto po poročilu, na katerega se nanaša, so bili od 18 sprejeti le trije zakoni, do danes pa še eden. Po njegovem mnenju je za uspešno varstvo pravic nujno sprejeti novi zakon o delovnih razmerjih, zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine, zakon o varstvu pravic in zdravljenju oseb z duševnimi motnjami proti njihovi volji, zakonsko je potrebno urediti brezplačno pravno pomoč ter obveščevalno-varnostno dejavnost in nadzor zakonitosti.

Osrednji problem delovanja državnih organov, ki pomeni tudi očitno kršitev pravic številnih ljudi, so nerazumno dolgotrajni postopki v sodstvu in upravi, je poudaril Bizjak ter dodal, da so bili že v letu 1998 zaostanki v sodnih postopkih in da je to še vedno eden najbolj resnih problemov. Poleg tega pa nedoslednost pri izvajanju predpisov ustvarja vtis neučinkovitosti in arbitrarnega postopanja. Kot je dejal, smo priča nedopustni sprijaznjenosti s protizakonitim načinom poslovanja.

Letno poročilo ombudsmana za leto 1998 prinaša tudi analizo treh pomembnejših področij. Pri vprašanju kako do bolj prijazne in učinkovite javne uprave, se zavzemamo za oblikovanje kodeksa etike upravnih uslužbencev, v katerih bi določili pravila obnašanja uslužbencev, ki jih predpisi ne vsebujejo. Javni uslužbenci naj bi ljudem zagotavljali čim bolj kakovostne storitve države, je menil. Poleg tega je potrebno zagotoviti odprtost javnega sektorja, preglednost njegovega delovanja in zagotaviti informacije javnega značaja. Zagotoviti je potrebno tudi znane in učinkovite pritožbene poti.

Razmere od časa, ko je bilo letno poročilo vloženo v DZ, pa do danes je Bizjak označil s stavkom: In vendar se premika, čeprav počasi, mnogo prepočasi. Med pozitivnimi premiki je omenil sprejem nekaterih zakonov s področja osamosvojitvene problematike - gre zlasti za zakon o azilu in zakon o ureditvi statusa državljanov drugih držav, naslednic nekdanje SFRJ. Pomemben pa je tudi sprejem zakonov o splošnem upravnem in pravdnem postopku ter izvrševanj kazenskih sankcij. Varuh je posebej pozdravil zakonsko ureditev preživninskega sklada.