Varuhu človekovih pravic Ivanu Bizjaku, državni zbor ga je izvolil konec septembra 1994, se jeseni izteče njegov šestletni mandat. V preteklih petih letih se je na urad varuha po pomoč obrnilo kar 40.000 ljudi, v tem času je bilo tej novi instituciji v našem sistemu poslanih še okrog 15.000 pisnih pobud, precej državljank oz. državljanov pa se je po pomoč na varuha in njegov urad obrnilo bodisi po telefonu ali osebno.

Na vprašanje, kako bi ocenil pretekli mandat, je Ivan Bizjak za STA povedal, da je bilo v tem času doseženega veliko, ob čemer pa je izpostavil relativno kratko obdobje delovanja urada ter da so, kljub predhodniku - Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, začeli od začetka. "V teh letih nam je uspelo zgraditi institucijo, ki pri ljudeh uživa ugled in ima vpliv na državne in druge organe," pravi Bizjak in dodaja, da tudi v primerjavi z drugimi, zlasti tranzicijskimi državami, ki so v zadnjem času ustanovile takšno institucijo, "lahko mirno zatrdi, da gre za eno boljših izkušenj, kar potrjujejo tudi vsi neodvisni opazovalci". Tudi odbor ZN proti mučenju se je pohvalno izrazil o dejstvu, da je v naši državi ustanovljena ta institucija. Nekatere ugledne mednarodne organizacije uvrščajo slovenskega ombudsmana med najuspešnejše, včasih pa kar med dve najuspešnejši instituciji v tem prostoru.

Dosežkov ni mogoče spregledati tudi glede varuhovih številnih aktivnosti, ko so uspešno razrešili številne primere posameznikov na različnih področjih; od njegovega posredovanja za pospešitev obravnavanja upravne, sodne ali druge zadeve, do številnih podanih mnenj in predlogov, ki so bili potem upoštevani.

Urad varuha je dosegel viden vpliv tudi glede širših sklopov vprašanj, predvsem glede sprejema nekaterih za spoštovanje in varstvo človekovih pravic pomembnih zakonov. Tako je na varuhove pobude na zakonodajnem področju sprejeto več pomembnih zakonov, nekateri že obstoječi pa so bili novelirani oz. spremenjeni in dopolnjeni. Pri tem je Bizjak posebej izpostavil bistveno novost, in sicer spremembo zakona o jamstvenem skladu, s katero je ta sklad dobil še novo, dodatno nalogo; ustanovljen je še preživninski sklad, ki je namenjen otrokom, ki jim je s pravnomočno sodbo, začasno odredbo oz. dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina in jo preživninski zavezanci ne plačujejo. V ta sklop je varuh tudi umestil sprejetje nekaterih pomembnih zakonov, zlasti zakona o ureditvi statusa državljanov drugih držav, naslednic nekdanje SFRJ. S t.i. osamosvojitveno problematiko, ki je predmet omenjenega zakona, se je varuh ukvarjal od imenovanja, varuhovim začetnim jasnim stališčem, pa je kasneje v svojih odločbah pritrdilo tudi ustavno sodišče, tako da se je na tej podlagi razrešila vrsta osamosvojitvenih problemov, vključno z ureditvijo statusa državljanov drugih republik. "Prispevali oz. pospešili smo sprejetje še mnogih drugih zakonov, pri nekaterih pa smo vplivali tudi na njihovo vsebino," je dejal Bizjak in pri tem omenil zakon o kazenskem postopku. Z varuhovo zahtevo za presojo ustavnosti je dosežena ustreznejša ureditev glede položaja mladoletnika v kazenskem postopku, zlasti v primerih, ko gre za pripor mladoletnika.

V vseh svojih petih letnih poročilih je slovenski ombudsman opozarjal, da je naš pravni red še vedno nestabilen, saj se predpisi močno spreminjajo in ravno zaradi tega je na številnih področjih tudi necelovit. Neskladja, do katerih prihaja znotraj pravnega reda, se po Bizjakovem mnenju še vedno odpravljajo prepočasi. Nekateri zakoni, pomembni za varstvo človekovih pravic, še vedno niso sprejeti, pri tem pa je omenil le nekatere, kot so zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine, zakon o delovnih razmerjih, zakon, ki bo uredil varovanje pravic na področju duševnega zdravja, o brezplačni pravni pomoči itd.

Skrb zbujajoča je tudi počasnost pri sprejemanju podzakonskih aktov, vendar vrsta pomembnih predpisov, pravilnikov pa je bilo v tem obdobju sprejetih na pobudo urada varuha. Ombudsman je posebej omenil pravilnika o socialno varstveni pomoči ter o dodelitvi socialnih stanovanj.

Po Bizjakovih besedah je tudi pomemben njihov vpliv na delovanje državnih organov, čeprav še naprej na tem področju vedno ostaja sistemski problem dolgotrajnosti postopkov na sodiščih in pri nekaterih upravnih organih. "Vendar lahko ocenim, da smo s svojim delovanjem precej prispevali k temu, da se bistveno spreminja odnos državnih organov do posameznika. Predlagali smo v sprejem kodeks ravnanja državnih javnih uslužbencev, ki, žal še ni sprejet, vendar načela, ki smo jih postavili kot izhodišče za kodeks in vsakodnevno delo v javni upravi se v veliki meri uveljavljajo. To ni nepomembno, čeprav naloga na tem področju ni končana", pravi Bizjak.

Varuh je posebej izpostavil dosežke na zelo občutljivih področjih, ko je posameznikom omejena oz. odvzeta osebna prostost, saj so obiskali zapore, pripore, psihiatrične bolnišnice, domove za starejše, socialne zavode, ki se ukvarjajo s prizadetimi osebami itd. Na osnovi varuhovih pripomb in pregledov je prišlo do številnih izboljšanj, deloma takih, ki se nanašajo na bivalne pogoje, na preprečevanje konfliktnih situacij, pa tudi do nekaterih sprememb v pravnih postopkih, kot je npr. postopek za pridržanje. "Pri slednjem smo dosegli, da je odločba o pridržanju v socialno varstvenem zavodu sedaj praviloma veliko bolje obrazložena, tako da daje možnost pravnih sredstev, razloge je mogoče izpodbijati. Glede pridržanja v psihiatričnih bolnišnicah smo dosegli, da se vsaj na večini sodišč postopek predpisan z zakonom, ki je precej neživljenjski, vendarle izvaja skladno z zakonom. Naleteli smo na stanje, ko je bilo zakonito postopanje prej izjema, kot pravilo. Gre za občutljive skupine, za poseben položaj posameznika, zlasti v psihiatričnih zavodih, čeprav deloma velja tudi za zaprte osebe. Na tem področju bo treba spremeniti obstoječo zakonodajo," pojasnjuje Bizjak in meni, da je to resen problem, ker to ni bilo že storjeno.

"Ves čas težimo k temu, da bi sistematično preučili stanje na posameznih področjih, in sicer po zakonodajni in po izvedbeni plati, kar nam zaradi obilice sprotnega dela še ni uspelo za več področij. Zavzemamo se za čimbolj sistematično in sistemsko urejanje posameznih področij tudi vzpostavljanja in delovanja sistemskih institucij. Vendar se včasih zdi, da nimamo ustreznega sogovornika, da ni nikogar v tej državi, ki bi posebej skrbel za racionalno sistemsko organizacijo države," poudarja Bizjak.

Na vprašanje, če bo izvoljen za še drugi mandat(postopek je še v teku), katere so prednostne aktivnosti varuha in kaj ga čaka, je Ivan Bizjak dejal, da gre za vrsto konkretnih problemov, za razrešitev katerih bi se še danes obrnil na nekatere ministre, če bi bili s polnim mandatom. Najbolj splošna naloga je nadaljnja krepitev ugleda institucije, vzdrževanje in varovanje tistega, kar je bilo že storjenega. To pomeni stalno iskanje novih pristopov pri reševanju konkretnih težav in razreševanju sistemskih problemov, ki se vlečejo iz leta v leto. "Vsakršen zastoj, zadovoljstvo z doseženim, spanje na lovorikah bi bilo izjemno škodljivo za institucijo, ki se je uveljavila, vendar se mora še stalno potrjevati, da bi se dokončno umestila v sistem v državi. Temeljna naloga je predvsem dosledno vztrajanje na odpravi tistih pomanjkljivosti, ki so najbolj kritične; od noveliranja zakonodaje do aktivnosti za odpravo zaostankov v različnih postopkih (na sodiščih in upravnih organih). Še vedno je skrb zbujajoče, da je trenutno rešena le dobra tretjina vlog po zakonu o ureditvi statusa državljanov drugih držav, naslednic nekdanje SFRJ. "Na podlagi nedavnega obiska v centru za tujce in v azilnem domu ocenjujem, da je nujno takoj storiti potrebne korake, da se pridobijo ustrezni prostori, ki bi rešili nemogoče stanje v tem domu. Razmere kakršne so, ko je v prostorih dvakrat več ljudi od kapacitet, gotovo da niso človekovemu dostojanstvu primerne, kar terja hitro in učinkovito reševanje," je še poudaril Ivan Bizjak.