Predsednica republike Nataša Pirc Musar je 30. 9. 2024 na Brdu pri Kranju pripravila četrti predsedničin forum, v ospredju katerega je bila pravica do zdravega življenjskega okolja. Sodelujoči so v luči ogrožanja uživanja te pravice naslovili tudi izzive podnebnih sprememb in ohranjanja biotske pestrosti ter poskušali najti odgovore za krepitev odzivanja nanje.
Forum je odprla predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, udeležence pa so nagovorili še minister za naravne vire in prostor Jože Novak, kmetijska ministrica Mateja Čalušić ter državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Na treh panelih so svoje poglede podali raziskovalci iz različnih znanstvenih disciplin, predstavniki institucij in strokovnjaki, skupna priporočila pa bodo predana tudi odločevalcem.
Namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc je v razpravi poudarila, da se kršitve človekovih pravic na tem področju že dogajajo, institucija namreč vsako leto prejme skoraj 200 pobud, približno petina le-teh je utemeljenih. Glede na vplive podnebnih sprememb in drugih negativnih posledic ravnanja z okoljem jih je v prihodnje pričakovati še več. Tudi v svetu so vse pogostejše tožbe proti državam zaradi kršitev pravic do zdravega okolja.
Varuh je na temelju obravnavanih pobud ocenil, da se v Sloveniji dolgoletne težave na področju okolja ne rešujejo zadovoljivo. Vseskozi tudi opozarja, da je ob sprejemanju ukrepov in poseganju v že obstoječe človekove pravice treba vedno opraviti test sorazmernosti in oceniti, ali je ponujena možnost ukrepanja edina in kakšno škodo lahko povzroči. Organi odločanja morajo posege v okolje izvajati s tresočo roko in jih dobro utemeljiti, da bodo skladne z zahtevami pravne države. Njihov učinek je namreč nepovraten, posledice pa dolgoročne in namesto da bi bile blagodejne, lahko prihodnjim generacijam postanejo breme, je poudarila namestnica varuha. »Ne pozabimo, da so podnebne spremembe razlog za mnoge ekonomske in vojne migracije, povzročajo človeške stiske in pišejo tragične zgodbe. Skrb za okolje je tudi skrb za družbeno stabilnost in za varnost slehernika na tem planetu, zato kratkoročni dobičkonosni cilji ne smejo prevladati,« je poudarila namestnica varuha.
Kot je povedala, Varuh človekovih pravic v okviru obravnavanih pobud pristojne tudi opozarja, da je potreben skrben premislek pri oblikovanju okoljskih politik, s tesnim vključevanjem tudi drugih sektorjev, hkrati pa je treba okrepiti mehanizme nadzora. Poleg spoštovanja mednarodnih zavez, pa so pomembni tudi nacionalni predpisi. »Kakovostno pripravljeni akti so praviloma bolj razumljivi, njihovo izvajanje je lažje in hitrejše, sprotno vključevanje javnosti, predvsem strokovne ter širše posvetovanje z njo pa zmanjšuje morebitna nasprotovanja,« je še dejala namestnica varuha.
.