Na povabilo varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka in generalne državne tožilke Zdenke Cerar so se v uradu ombudsmana srečali notranji minister Rado Bohinc, minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, minister za zdravje Dušan Keber ter predstavnika pravosodnega ministrstva in vrhovnega sodišča, državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, zadolžen za področje priprave zakonodaje in mednarodne pravne pomoči, Hinko Jenull ter podpredsednik vrhovnega sodišča Marko Šorli. Kot je po končanem srečanju povedal Hanžek, so govorili o nasilju v družini, navzočnost skoraj četrtine članov vlade pa je po njegovem sporočilo javnosti, da država ne bo več tolerirala nasilja in da se zaveda, da ga je potrebno v čim večji meri odpraviti. Dodal je, da bo toleranca do nasilja ničelna, še posebej do nasilja nad otroci.
Po Hanžkovem mnenju je pri reševanju problematike nasilja v družini ključno sodelovanje vseh pristojnih resorjev, zato bodo z delom nadaljevali in se v prihodnjih dveh do treh mesecih ponovno sestali, k sodelovanju pa bodo pritegnili tudi ministrstvo za šolstvo. V tem času naj bi vsak na svojem področju opravil analizo stanja, ki bo v pomoč pri nadaljnjem delu.
Verjetno bodo v prihodnje predlagali nekaj sprememb obstoječih zakonov ali pa sprejetje kakšnega novega, je povedal Hanžek in dodal, da se bodo o tem odločili po natančni analizi stanja v vsakem od resorjev. Pri spremembah naj bi šli predvsem v zaščito žrtve, poleg tega pa bodo sprožili izdelavo nacionalnega programa o družinskem nasilju. "Sicer ne moremo trditi, da nasilje v družini narašča, čeprav mogoče izgleda tako, vendar se navadno, ko se o problemih začne govoriti, zdi, kot da jih je več." Ob tem je ombudsman še izrazil upanje, da jih ni več, ampak da je družba postala samo bolj občutljiva zanje.

Po besedah ministra Kebra je nasilje sestavni del človeške zgodovine, včasih je bilo celo institucionalizirano, vendar se sedaj že nekaj časa zdi, da usiha. Ti problemi so bili vedno bolj "zaprti", saj žrtve preprosto niso verjele, da jim družba lahko pomaga, danes pa so tovrstni problemi bolj "odprti", zato tudi izgleda, da naraščajo, to pa po ministrovem mnenju pomeni, da žrtve pričakujejo pomoč družbe. Današnji sestanek tako kaže, da bo država te probleme začela reševati na sistemski ravni, ob tem pa je na novinarsko vprašanje o alkoholizmu in povezavi z nasiljem Keber izrazil upanje, da bo tudi "njegov" protialkoholni program pripomogel v borbi za zmanjšanje nasilja.

Nasilje ima po izkušnjah tožilcev brutalne in sprevržene oblike, poleg tega pa ga je veliko preveč, da bi ga lahko še naprej tolerirali, meni Cerarjeva. V zvezi s problematiko nasilja v družini želijo tožilci opraviti svojo dolžnost tako, kot je potrebno po zakonu, poleg tega pa želijo najti način, "kako stopiti med žrtev in storilca, še preden je storjeno kaznivo dejanje". Tako je beseda tekla tudi o tem, ali je potrebno sprejeti poseben zakon na tem področju, je pojasnila generalna državna tožilka. Nekaj pozornosti so namenili še avstrijskemu zakonu o preprečevanju nasilja, ki policiji daje pristojnost, da intervenira v korist žrtev v družini tudi proti njihovi volji, "kajti znano je, da slovenska policija dostikrat doživlja neugodne odzive žrtev, ker se te bojijo, da se bo nasilnik vrnil, zato v primeru, ko pride intervencija, raje stopijo na stran mučitelja". Trenutno ima možnost zahtevati t.i. prepoved približevanja žrtvi tožilec in kot je povedala Cerarjeva, so v zadnjem obdobju to možnost zahtevali večkrat kot kdajkoli prej.

Udeleženci sestanka so se strinjali, da je policijski boj zoper nasilje nujen, vendar ne zadosten pogoj za obvladovanje tega problema, je povedal minister Bohinc. Po podatkih iz policijskih evidenc nasilje narašča, še posebej zoper otroke. Borba zoper nasilje je zato tudi ena od štirih prioritet policije v letošnjem letu, poleg tega so to še pregon mednarodnega organiziranega kriminala, gospodarskega kriminala in skrb za cestno-prometno varnost. Notranji minister je na srečanju predstavil predvideno spremembo zakona o policiji, ki so jo navzoči podprli. Veljavni zakon namreč policiji ne daje pooblastila, da ukrepa v primerih nasilja v družini, po sprejetju novele pa bo policija dobila pooblastilo, da nasilnežu izreče t.i. prepoved približevanja, je pojasnil. Nasilnež se bo tako moral odstraniti, če tega ne bo storil, bo sledila prisilna odstranitev. Poleg tega bo morala policija o dogodku obvestiti organe socialnega skrbstva in civilne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo šibkejšim. Z novim pooblastilom bo lahko policija ravnala učinkoviteje in prispevala svoj delež k obvladovanju naraščajočega nasilja, je še poudaril Bohinc.