Finančna neodvisnost ombudsmana je ena osnovnih karakteristik instituta ombudsmana, in to ne brez razloga, saj potrebuje varuh človekovih pravic za normalno opravljanje dela dovolj finančnih sredstev, je na letnem srečanju volilnih članov evropskega dela Mednarodnega združenja ombudsmanov (IOI) poudarila švedska parlamentarna ombudsmanka Kerstin Andre. Drugi dan srečanja evropskih ombudsmanov, ki se bo zaključilo v soboto, je bil tudi sicer namenjen predvsem razpravam o finančni neodvisnosti ombudsmanov in njihovem odnosu do civilne družbe. Udeležence letnega srečanja je danes sprejel tudi predsednik države Milan Kučan, zvečer pa jih bo na slavnostnem sprejemu v počastitev dneva človekovih pravic, ki ga obeležujemo 10. decembra, v prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani gostil še slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.
Naloga ombudsmana je, da preko nadzora državnih institucij varuje državljane, je dejala Kerstin Andre in dodala, da lahko varuh človekovih pravic svoje naloge v tem smislu opravlja le, če je neodvisen od institucij, ki jih nadzoruje. Znotraj neodvisnosti pa je po njenem eden najpomembnejših vidikov finančna neodvisnost, ki je temelj za dobro delo varuhovega urada, "saj brez nje instituta ombudsmana praktično ni". Od financ je navsezadnje odvisno tudi zagotavljanje visoko usposobljenih kadrov za delo v uradu varuha.

Vseeno ombudsman finančnih sredstev po besedah švedske parlamentarne ombudsmanke ne more rabiti "kar tako", ampak morajo za to obstajati tudi merila in določene omejitve. Na Švedskem sicer varuha človekovih pravic izbira parlament, kateremu ombudsman za vsako leto posebej tudi predlaga višino sredstev, ki jih potrebuje za delovanje. Parlament potem odobri višino sredstev, na kar po njenih besedah vlada nima nobenega vpliva, sredstva za delovanje pa jim navadno izplačujejo mesečno. Pri zaposlovanju novih kadrov v varuhovem uradu so sicer samostojni, je dodala, vendar imajo zaradi pomanjkanja sredstev že nekaj časa težave, zato bodo morda prisiljeni zmanjšati število zaposlenih.

O financiranju instituta ombudsmana so spregovorili tudi drugi udeleženci, ob čemer je predstavnik Izraela povedal, da jim sredstva določa finančna komisija parlamenta, do sedaj pa jim jih je vedno odobrila v želeni višini. Na Malti mora finančna sredstva za delo varuha človekovih pravic odobriti parlament z dvotretjinsko večino. Kot je povedal njihov predstavnik, so jih do sedaj še vedno odobrili, "saj bi v nasprotnem primeru storili politični samomor". V Makedoniji imajo po besedah ombudsmana Branka Naumoskega finančne in statusne težave z institutom varuha, s tem pa tudi težave z neodvisnostjo. Poleg tega zakon določa, da se lahko ombudsmana razreši zaradi nestrokovnega dela, kar politične stranke izkoriščajo, zato se že nekaj časa zavzemajo, da bi to določbo izvzeli iz zakona. Težave s financiranjem imajo tudi v Bosni in Hercegovini. Po besedah ombudsmana iz Republike Srbske Zlatka Kulenoviča morajo vsako leto premiera in predsednika republike prepričevati, da je ombudsman neodvisna institucija, ki odgovarja samo parlamentu. Ombudsmanka iz federalnega dela BiH Vera Jovanovič pa je povedala, da so imeli težave z nacionalnimi strankami, ki so "vodile načrtno kampanjo za zmanjšanje finančnih sredstev ombudsmanu".

Poleg švedske ombudsmanke je danes s posebnim prispevkom nastopil tudi namestnik ombudsmana Katalonije Enric R. Bartlett, ki je predstavil pomembnost povezave varuha človekovih pravic s civilno družbo. Poudaril je, da je za ombudsmana povezanost s civilno družbo oziroma nevladnimi organizacijami zelo pomembna, saj lahko od njih prejme veliko informacij o kršitvah v določenih sferah, ki jih te organizacije navadno zelo dobro poznajo. Tako lahko varuh zazna, kaj je narobe v določeni družbeni sferi, nevladne organizacije pa s tem dobijo povratne informacije. Zato je takšno sodelovanje v dobrobit vseh, je dejal Bartlett in dodal, da mora ombudsman pri tem paziti, da ne zaide v varovanje samo nekaterih interesov. S tem se je strinjal tudi slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je predstavil sodelovanje svojega urada z nevladnimi organizacijami, ob čemer je, podobno kot Bartlett, opozoril, da lahko ob preveliki povezanosti s civilno sfero ombudsman tudi izgubi svojo neodvisnost.

Srečanja evropskih ombudsmanov v Ljubljani, ki se je začelo v četrtek in bo trajalo do sobote, se udeležuje 62 ombudsmanov in njihovih predstavnikov iz 27 držav. Največ pozornosti na srečanju, ki ga v sodelovanju z Mednarodnim združenjem ombudsmanov (International ombudsman institute - IOI) in ob podpori službe vlade za evropske zadeve organizira urad varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, je namenjeno neodvisnosti instituta ombudsmana.

Korenine institucije ombudsmana sicer segajo v leto 1809, ko je bil na Švedskem ustanovljen predstavnik za pravičnost, mnogo kasneje pa so jo posvojile tudi druge skandinavske države - Finska leta 1919, Danska 1955 in Norveška leta 1962. Do leta 2001 se je institucija varuha na nacionalni ravni razširila v približno 110 držav sveta, v mnogih pa poznajo tudi regionalne, mestne in provincialne ombudsmane. Udeleženci ljubljanskega srečanja so sicer ombudsmani "vseh vrst".