Slovenski državljani se bodo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo lahko obrnili na evropskega ombudsmana v primerih, ko jim bodo s strani evropskih institucij kršene pravice, ki izhajajo iz evropskega prava, je sporočilo, ki ga je ombudsman EU Nikiforos Diamanduros z obiskom v Sloveniji želel prenesti slovenski javnosti.
 V okviru svojega dvodnevnega obiska v Sloveniji se je Diamanduros sestal s slovenskim varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom, premierom Antonom Ropom, predsednikom republike Janezom Drnovškom, predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem, ministrom za evropske zadeve Janezom Potočnikom, predstavniki poslanskih skupin ter s predsednikom komisije državnega zbora (DZ) za evropske zadeve Alojzom Peterletom (NSi) in podpredsednikom DZ Mihaelom Brejcem (SDS), pa tudi s predsednico slovenskega ustavnega sodišča Dragico Wedam-Lukič. O svojem delu je tudi predaval študentom fakultete za družbene vede, nevladnim organizacijam ter zaposlenim na uradu varuha človekovih pravic.
 Diamanduros je sicer na današnji tiskovni konferenci ob zaključku dvodnevnega obiska poudaril, da se pri svojem delu srečuje z velikim izzivom, kako uravnotežiti načelo svobode dostopa do informacij z načelom zaščite zasebnosti, kar je tudi moralna in politična dilema evropskih institucij. Poleg tega je v prvi vrsti pristojen za naslednje tipe pritožb: neodzivnost ali zamude pri odzivih evropskih institucij na pobude državljanov EU, nepravilnosti pri izboru zaposlenih v EU, nepravilnosti pri sklepanju pogodb o izvajanju storitev med evropskimi institucijami in posamezniki ali podjetji ter dostop do dokumentov EU. Ravno pri zadnjem je evropski ombudsman opravil pomembno nalogo, saj "se je delo institucij na področju odprtosti in transparentnosti v zadnjih letih zelo izboljšalo, tudi zaradi dela ombudsmana", je zagotovil .
 Tudi slovenski državljani se bodo torej po vstopu Slovenije v povezavo lahko obrnili na evropskega ombudsmana v primerih, ko jim bodo s strani evropskih institucij kršene pravice, ki izhajajo iz evropskega prava, medtem ko bodo kršitve nacionalnega ali evropskega prava s strani nacionalnih institucij še naprej ostale v domeni slovenskega ombudsmana. Diamandouros je ob tej priložnosti ponovno opozoril, da nikakor ni pristojen za vmešavanje v trenutne aktualne razmere v Sloveniji, ki se nanašajo na vprašanje izbrisanih ter na vprašanje gradnje džamije.
 Dodal je še, da se v primeru izbrisanih s pritožbo ni mogoče obrniti tudi na nobeno drugo institucijo EU, morda bi bil primer sprejemljiv le za Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki pa ni del unije in kamor se oškodovanci lahko obrnejo šele potem, ko so na ravni države izčrpali vsa možna pravna sredstva. "Sam sem branitelj pravnega reda in človekovih pravic na evropski ravni," je dejal. Ob tem je izpostavil pomembno dejstvo, da ni "prizivno telo" na odločitve nacionalnih ombudsmanov, temveč njihov sodelavec, zaradi česar si še posebej prizadeva za konstruktivno sodelovanje z njimi, tudi s slovenskim ombudsmanom Matjažem Hanžkom.
 Več o vrstah primerov, s katerimi se ukvarja, o rešenih in nerešenih zadevah in drugih informacijah, povezanih z delom evropskega ombudsmana, je, kot že omenjeno, moč prebrati v rednem letnem poročilu, ki ga izdaja njegov urad. Poročilo o delu za leto 2003 bo na voljo tudi v slovenščini, je zagotovil Diamandouros, prav tako pa bo spletna stran, na kateri je sicer osnovne informacije že sedaj mogoče najti v slovenščini, do širitve EU dopolnjena v vseh jezikih pristopnic.
 Seznaniti državljane pristopnice, v katerih primerih in kje naj iščejo pomoč evropskega ombudsmana, je bil, kot omenjeno, ključni namen Diamandourosovega obiska v Sloveniji. Sam je obisk ocenil kot izjemno uspešen in produktiven, srečanja s predstavniki slovenske vlade in opozicije, nevladnih organizacij, študentov in širše javnosti pa kot pomemben korak na poti k širši osveščenosti prihodnjih državljanov EU z možnostmi pri iskanju pravice, ki jih po vstopu v povezavo nudi urad evropskega ombudsmana.
 STA, 27. januar 2004
