DZ je sklenil razpravo o poročilu varuha človekovih pravic za leto 1998, ki je potekala vse popoldne.

V sklepnih poslanskih nastopih je med drugimi Zoran Lešnik (DeSUS), predsednik parlamnetarne komisije za peticije, varuhovo poročilo označil za zelo dober pregled (ne)spoštovanja človekovih pravic, pravne (ne)urejenosti ter (ne)delovanja pravne države. Janko Veber (ZLSD) je kritično ost svojega nastopa usmeril v področje stanovanjske politike in socialnih stanovanj, njegova strankarska kolega Bojan Kontič in Jože Jagodnik pa kršenju pravic zaposlenih s strani delodajalcev oziroma potrebi po varuhu človekovih pravic na področju javnih glasil. Jagodnik je pri tem izrekel številne ostre očitke na del "slovenskega žurnalizma", v katerem po njegovem prepričanju prevladuje načelo polresnic.

Kar trije poslanci SDS, Ivo Hvalica, Rudolf Petan in Franc Pukšič, so večino pozornosti namenili problematiki sodnih zaostankov. Na njihove pripombe se je odzval minister za pravosodje Tomaž Marušič. Poudaril je, da ministrstvo za pravosodje kot del izvršilne oblasti ne more odgovarjati za napake ali nedelo tretje veje oblasti, to je sodne. Kot izvršilna oblast smo dolžni tretji veji zagotavljati pogoje za delovanje, je opozoril ter spomnil, da so za delovanje sodstva ustvarili določene zakonodajne pogoje, za lastno delo pa so v sodstvu sami odgovorni. V dveh letih po obdobju, ki ga poročilo ombudsmana obravnava, je po zagotovilih pravosodnega ministra mogoče ugotoviti novo situacijo, saj je bila sprejeta določena procesna zakonodaja, sodni register in zemljiška knjiga se intenzivno informatizirata, trend reševanja sodnih zadev pa se pomika v pozitivno smer.

Pred koncem razprave je nekatere komentarje na posmezne poslanske razprave podal varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Ob zahvali za podporo institutu varuha je na drugi strani tudi obljubil, da bodo vse kritične pripombe poslancev poskusili v največji meri upoštevati. Pri tem je podprl pobude za večjo ažurnost pri pripravi vsakoletnih poročil, glede problematike javnih glasil pa povedal, da na tem področju ombudsman nima nobenih pooblastil, ker to niso ne državni organi ne organi lokalnih skupnosti in ne javni funkcionarji. Glede trenutne moči varuha človekovih pravic je Ivan Bizjak povedal, da so močni in uspešni v posamičnih primerih, precej manj pa pri opozorilih in pobudah za sistemske rešitve.