Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je v okviru srečanj z ministri danes obiskal ministrstvo za okolje in prostor, in resorni minister Janez Podobnik sta se strinjala, da je treba na stanovanja gledati tudi s socialnega in demografskega vidika, ne pa zgolj kot na ekonomsko ali prostorsko kategorijo. Po Hanžkovih besedah bo treba na novo premisliti program stanovanjske gradnje, predvsem socialnih stanovanj, kjer bi morala država prevzeti večjo vlogo, ne pa področja prepuščati le trgu in občinam.
Današnji pogovor je bil bolj kot k reševanju konkretnih problemov - na urad varuha človekovih pravic letno prispe nekaj več kot 100 stanovanjskih pritožb, vendar gre v večini primerov za odnose med zasebniki, tako da jih napotijo na sodišče - usmerjen k celovitemu pristopu k reševanju stanovanjske problematike na nov način. "Država se mora zavedati, da je stanovanje eden izmed zelo pomembnih pogojev za demografski razvoj Slovenije in za reševanje socialne problematike," meni Hanžek.
Najbolj pereč problem so po varuhovih besedah zelo pogosto "šikanozni odnosi lastnikov stanovanj, predvsem denacionaliziranih, do starejših najemnikov". Glede najemnikov neprofitnih stanovanj je Podobnik dejal, da je celovita rešitev v spremembi novega stanovanjskega zakona, "ki je že pokazal eno svojih nedorečenosti, še posebej glede višine neprofitne najemnine".
"Najemniki so šibkejša kategorija in tudi če lastnik počenja nezakonite stvari, npr. izklaplja vodo ali plin, nimajo druge možnosti, kot iti na sodišče, kar pa 70-letnemu človeku ni lahko," je dejal Hanžek. Kot je dejal, rešitev za to področje trenutno nimajo, vendar bo "nekaj treba storiti".
Kot je dejal Podobnik, so že pri sprejemanju novega stanovanjskega zakona, ta je bil sprejet v letu 2003, negativno ocenjevali preveč ekonomski pogled na stanovanjski zakon in preveliko zanemarjanje drugih dimenzij, ki jih imajo stanovanja za človekovo življenje.
Stanovanjski zakon je vnesel nekaj sprememb v status upravičencev, ki živijo v neprofitnih stanovanjih, saj se je za nekatere subvencija bistveno znižala, je dejal Podobnik. Kot je dodal, imajo v letošnjem programu spremembo stanovanjskega zakona in bodo vladi, če bo treba, predlagali spremembo na tem področju. "Treba bo najti korektne rešitve za vse vključene," je dejal.
Vlada je decembra lani sprejela spremenjeno uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin, ki omogoča postopen prehod na nove enotne neprofitne najemnine. Uredba v 19. členu določa najvišje dovoljene najemnine v prehodnem dveletnem obdobju, ki jih smejo lastniki stanovanj zaračunavati najemnikom, dokler ne bo s 1. januarjem 2007 v celoti uveljavljen sistem obračunavanja najemnin in subvencij skladno s stanovanjskim zakonom.
Kot je povedal Podobnik, so na obisku predstavnikov združenja najemnikov neprofitnih in denacionaliziranih stanovanj prejšnji teden skupaj ugotovili, da rešitev ni v spremembi uredbe. "Celovita rešitev je v spremembi novega stanovanjskega zakona, ki v tem segmentu še ni stopil v celoti v veljavo, je pa že pokazal eno svojih nedorečenosti, še posebej glede višine neprofitne najemnine".
Z letošnjim letom se uvaja nov način subvencioniranja neprofitnih najemnin, ki omogoča najemnikom neprofitnih stanovanj v težjih gmotnih razmerah pridobitev subvencije do višine 80 odstotkov neprofitne najemnine, odvisno od njihovih dohodkov in premoženjskega stanja za stanovanje, ki je po površini primerno glede na število oseb, ki bivajo v stanovanju.
Glede inšpekcijskih postopkov je minister dejal, da je nova zakonodaja prinesla novo vnemo in da se je število inšpekcijskih postopkov povečalo. Pri vprašanju pritožb - ministrstvo je organ odločanja na drugi stopnji - se je doslej čas čakanja v povprečju zmanjšal z 12 na devet mesecev, a je to po Podobnikovih besedah še predolgo obdobje, zato je bodo na ministrstvu storili vse, da se postopek še skrajša.
Predstavniki urada varuha človekovih pravic so izpostavili tudi problematiko plačevanja nadomestil od uporabe stavbnih zemljišč. Podobnik je dejal, da je stvar podedoval in da upa, da bodo v okviru nove celovite davčne politike ta instrument nadomestili z novimi.
Pogovarjali so se tudi o problematiki odnosa do črnih gradenj, pričakovanem odgovoru ministrstva glede nadzora nad hrupom javnih prireditev in problematiki zasebnih vodovodov.
Sicer so na sestanku predstavnikov urada varuha človekovih pravic in okoljskega ministrstva ugotovili, da se bodo morali še srečati, saj je veliko problemov, ki jih bo treba reševati na ožjih sektorskih sestankih.