To, da otroku zaradi različnih sistemskih težav ni mogoče zagotoviti umika iz družine in ustrezne podpore na vseh ali pa na mnogo življenjskih področjih, kadar to terja njegova največja korist, po mnenju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije ni skladno z določbo 56. člena Ustave Republike Slovenije. Pristojna ministrstva stališče Varuha sicer sprejemajo, vendar to še ne zagotavlja, da do kršitev pravic otrok ne bi prihajalo.
* * *
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je tudi v letu 2024 prejel več pobud, ki se dotikajo velike težave pri reševanju težav otrok, ki jih je treba iz družinskega okolja umakniti v ustrezen strokovni center. V nekaj primerih je sodišče že sprejelo odločitve, naj se otrok namesti v strokovni center, a te še niso bile izvršene. Otroci se s tem ohranjajo v neprimernem okolju, naj bo to doma ali pa v kriznih centrih, ki sicer omogočajo zgolj kratkotrajno namestitev največ 21 dni in niso ustrezna rešitev za trajno nameščanje otrok. Čas namestitve otrok v krizne centre se že vse od leta 2020 podaljšuje. Krizna namestitev naj bi bila kratkotrajna in v skladu s tem je določen tudi nabor storitev, ki jih je otrok oziroma mladostnik deležen v času namestitve, to je prva socialna pomoč in osebna pomoč. V času namestitve krizni center ne nudi vsebin, ki jih sicer določa institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje. Takšna namestitev namreč ne omogoča vzgoje, izobraževanja, priprave za življenje ter nadomeščanja funkcije doma, kar je sicer vsebina drugih oblik namestitve v institucionalno varstvo. Daljše namestitve v krizne centre tako ne morejo biti v otrokovo korist.
Varuh je pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve (MDDSZ) ter Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) preveril aktivnosti, usmerjene v reševanje opisane težave.
MDDSZ je opozorilo, da je problematika izjemno kompleksna in terja nabor sistemskih ukrepov, ki bi se dotikali tako sodnih postopkov nameščanja otrok kot tudi neposredno vprašanja sistemske ureditve posamezne vrste namestitve otrok v institucionalno varstvo. Te vsebine sodijo v pristojnost različnih resornih ministrstev. Ker je pri odločanju o namestitvi otroka izjemno pomembno tudi odločanje sodišč ter ustrezna dinamika postopkov za varstvo koristi otrok, se je MDDSZ zavezalo k skrbi za dodatna usposabljanja, cilj katerih bi bil, da bi krajevno pristojni centri za socialno delo[F. S., U.1] pripravljali čim bolj kakovostno razčlenjena mnenja, s tem pa bi se sodiščem zagotavljale dovoljšne informacije o družini ter koristi otrok. MDDSZ dalje tudi pojasnjuje, da je ena od možnih oblik namestitve tudi namestitev otroka v rejništvo., Pri tem v praksi sicer zaznavajo določene sistemske pomanjkljivosti, zato se pripravljajo sistemske spremembe – (1) tako s stališča primernega zneska rejnine in plačila dela za rejnika (ob upoštevanju dejstva, da je rejniška dejavnost nepridobitna) ter s stališča urejanja pravnega položaja rejnikovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, zagotavljanja nadaljnje namestitve za polnoletne osebe, ki ostanejo v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja v primeru nastopa izjemnih okoliščin na strani rejnika – kot tudi (2) s stališča normativa za strokovne delavce krajevno pristojnih centrov za socialno delo (koliko otrok in rejnikov lahko pokrije en strokovni delavec) ter glede na druge sistemske dopolnitve ureditve, dalje pa tudi dopolnitve informacijskega sistema. MDDSZ v sodelovanju z MVI išče tudi rešitve za zagotavljanje šolanja za otroke, ki so v kriznem centru nameščeni dlje časa.
MVI je pojasnilo, da so zagotovili, da so strokovni centri pridobili še dodatne prostorske in kadrovske zmogljivosti. Da bi bilo njihovo delo lahko še strokovnejše, je bil prenovljen tudi Vzgojni program s smernicami za ravnanje v kriznih situacijah, prizadevajo pa si tudi za širitev zdravstvenega podpornega osebja. Šolam, staršem in vrtcem pri obravnavi otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami aktivno pomagajo tudi mobilne ekipe strokovnih centrov. MVI je v zvezi s tem že posodobilo tudi potrebne normative.
Število nameščenih otrok in mladostnikov v strokovne centre se iz leta v leto povečuje. V zadnjih petih šolskih letih se je število nameščenih povečalo za več kot deset odstotkov. Povečalo (v zadnjih petih letih skoraj potrojilo) se je tudi število intenzivnih skupin, v katere so nameščeni otroci in mladostniki, ki zaradi prognostične ocene in težje problematike potrebujejo bolj specializirano pomoč oziroma terapevtsko obravnavo v manjši skupini ali pa individualno. Povečalo se je tudi število vzgojnih in stanovanjskih skupin. MVI je pojasnilo, da so dnevno v stiku z ravnatelji strokovnih centrov in da se o problematiki pogovarjajo na srečanjih aktiva združenja vodstvenih delavcev strokovnih centrov. MVI meni, da svoje aktivnosti pri reševanju težav na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami rešuje zelo aktivno, hkrati pa opozarja tudi na to, da so kljub skrbnosti pri reševanju omenjene problematike vse zmogljivosti strokovnih centrov zelo zasedene. Četudi bi ministrstvo in ravnatelji našli še dodatne, nove prostore, na trgu dela ni ustreznih strokovnih delavcev, ki bi na novih lokacijah izvajali vzgojno-izobraževalno delo.
Varuh ne presoja o aktivnostih pristojnih organov pri razreševanju težave, dalje pa tudi ne ugotavlja, ali so razlogi za težave tehtni, opravičljivi ali razumljivi – Varuh lahko zgolj ugotovi, da vse navedeno ne more biti v pomoč konkretnemu otroku, ki nujno potrebuje ustrezno intervencijo države, ki se po določbi 56. člena Ustave Republike Slovenije zavezuje k posebnemu varstvu in skrbi za vsakega otroka, ne zgolj za del ali večino njih. 8.5-2/2024
[F. S., U.1](Dodatek krajevno pristojni le zato, ker bi bilo sicer treba Centri za socialno delo pisati z veliko začetnico, to pa bi bilo obenem v navzkrižju z dejstvom, da je Center za socialno delo ime organa, ki ima po državi več krajevno pristojnih enot, pisanje množinske oblike Centri pa bi bilo nesmiselno.)
