Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Država mora prevzeti odgovornost v primeru založenih oporok


Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je ena izmed pobudnic seznanila, da jo je Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici z dopisom februarja letos seznanilo, da je sodišče po tem, ko je bil zapuščinski postopek po njenem očetu v letu 1980 pravnomočno končan, našlo oporoko, ki jo je zapustnik dal v sodno hrambo 10. 4. 1975. Seznanilo jo je, da je bila oporoka razglašena 26. 11. 2015 in ni bila upoštevana v dosedanjem zapuščinskem postopku.

O tem, da je prišlo do napak pri shranjevanju oporok na slovenskih sodiščih in da je bilo med pregledom na vseh okrajnih sodiščih najdenih skupno 945 nerazglašenih oporok, se je Varuh seznanil tudi iz poročanja nekaterih medijev. Zato smo se že obrnili na predsednika Vrhovnega sodišča RS in zahtevali informacijo o razlogih za to, da se je na vseh okrajnih sodiščih opravil pregled hrambe oporok in kdo je tak pregled odredil. Zanima nas tudi, zakaj se oporoke v sodni hrambi niso našle pravočasno. Prav tako nas zanima, ali in kakšni ukrepi so bili v zvezi s tem sprejeti oziroma odrejeni, ali je bila ugotovljena odgovornost za nastalo situacijo in kako bodo sodišča pristopila k njenemu reševanju, da ne bodo (le) morebitni prizadeti posamezniki nosili bremena sprožanja novih postopkov zaradi uveljavljanja njihovih pravic v pravdi.

Usmerjanje oškodovancev zgolj na pravdanje na podlagi sedaj znanih podatkov ne štejemo za ustrezno rešitev, saj to povsem spregleda, da so razlogi za nastali zaplet na strani sodišč. Ocenjujemo, da utegnejo novi sodni spori dodatno obremeniti sodni sistem, poleg tega pa ne krepijo zaupanja vanj in v državo.

Velja tudi opozoriti, da se ljudje za zapis poslednje volje v oporoki in celo hrambo na sodišču odločajo iz posebnih razlogov, med drugim tudi zato, ker naj bi bila ta institucija zaupanja vredna, zato je nedopustno, da to po njihovi smrti ni bilo upoštevano. Ne nazadnje to pomeni tudi slabo upravljanje organov države in za mnoge dediče kršitev načela pravičnosti. Lahko to odškodnine sploh povrnejo? Država je dolžna prevzeti odgovornost za napake, če so jih povzročili njeni uslužbenci in ob tem tudi preveriti razloge, zaradi katerih je prišlo do neustreznega oziroma napačnega ravnanja ter na tej podlagi tudi ustrezno ukrepati.

 

Natisni: