Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

DPM-ji v Strasbourgu o skrbi za zdravje zaprtih oseb z motnjami zaradi uživanja psihoaktivnih snovi

Prostor konference

Namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih se je 24. in 25. 9. 2024 v palači Sveta Evrope v Strasbourgu udeležil mednarodne konference, na kateri so govorili o skrbi za zdravje oseb z motnjami zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, ki jim je bila odvzeta prostost. Konferenco sta pripravila Evropski forum državnih preventivnih mehanizmov (DPM) in skupina Pompidou. Udeleženci so izmenjali mnenja in izkušnje, se seznanili z obetavnimi praksami ter razpravljali o učinkovitih pravnih sredstvih in pristopih, namenjenih izboljšanju življenjskih razmer zaprtih oseb z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi.

Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja (CPT) že od leta 1993 poudarja, da imajo zaprte osebe pravico do enakovredne zdravstvene oskrbe kot posamezniki v lokalni skupnosti in da neustrezna raven zdravstvene oskrbe lahko hitro privede do situacij, ki spadajo v okvir izraza 'nečloveško in ponižujoče ravnanje'. Evropsko sodišče za človekove pravice je takšno ravnanje ugotovilo prav v zadevi Wenner proti Nemčiji, kjer je šlo za onemogočanje ustreznega zdravljenja zapornikov z anamnezo odvisnosti od opioidov, ter tako ugotovilo kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tudi Evropska socialna listina v 11. členu potrjuje pravico do varovanja zdravja, pri čemer končno odgovornost za njeno izpolnjevanje nalaga državam, bodisi neposredno bodisi prek sodelovanja z javnimi ali zasebnimi organizacijami.

Razširjenost drog v zaporih predstavlja veliko težavo pri upravljanju zaporniškega življenja, med zaporniško populacijo pa je v primerjavi s širšo skupnostjo zaradi injiciranja drog tudi večja pojavnost nalezljivih bolezni, kot so HIV, hepatitis C in aktivna tuberkuloza. Med zaprtimi osebami po vsem svetu sodi duševno zdravje zaprtih oseb zaradi tveganja psihiatrične komorbidnosti tudi v skrb za javno zdravje.

Na konferenci je bilo posebej opozorjeno, da imajo DPM-ji ključno vlogo pri spremljanju obravnave oseb, odvisnih od psihoaktivnih snovi, v ustanovah za izvrševanje kazenskih sankcij. S svojimi prizadevnimi ne ugotavljajo le osnovne strukturne pomanjkljivosti, temveč tudi izpostavljajo najboljše prakse na krajih odvzema prostosti. Prav zato so se udeleženci konference v dveh dneh seznanili z najpomembnejšimi načeli, povezanimi z zagotavljanjem zdravljenja odvisnosti od drog v zaporih, in z obetavnimi praksami, opaženimi v sodelujočih državah članicah, pa tudi s pomanjkljivostmi in priporočili za izboljšanje. Osebe, ki se spopadajo z odvisnostmi, so še posebej ranljiva skupina zapornikov, zato so udeleženci konference poudarili potrebo po specializiranem pristopu. Raziskali so tudi nekatere najpomembnejše izzive na področju javnega zdravja na področju drog danes in razpravljali tudi o posebnostih spremljanja odvzema prostosti in obravnave teh oseb, ki so odvisne od psihoaktivnih snovi. Opolnomočili so se za boljše spremljanje pogojev obravnave, izboljšavo izvajanja standardov človekovih pravic pri njihovi obravnavi ter ozaveščanje zaporniškega osebja in njihovega vodstva o potrebah po zagotavljanju kakovostne obravnave. Pregledali so sodno prakso in razpravljali o potrebi po zakonodajnih in regulativnih zaščitnih ukrepih ter ustreznih pogojih obravnave oseb z odvisnostjo v zaporih kot načinu reševanja problema prenatrpanosti in nečloveškega ravnanja.

Predstavniki DPM–jev in drugi udeleženci so opozorili še na Priporočila Evropske unije iz leta 2022 o procesnih pravicah osumljencev in obdolžencev v predkazenskem postopku in o materialnih pogojih pridržanja, ki poudarjajo, da »bi morale države članice zagotoviti, da se posebna pozornost nameni zdravljenju pridržanih oseb z odvisnostjo od drog, preprečevanju in oskrbi nalezljivih bolezni, duševnemu zdravju in preprečevanju samomora«. Seznanili so se tudi s pripravo vodnika za spremljanje izvajanja omenjenega priporočila. Poudarili pa so še, da imajo lahko zdravstveni ukrepi in ukrepi zdravljenja v zaporih ključno vlogo tudi po ponovni vključitvi zaprtih oseb v družbo, saj olajšajo nadaljevanje zdravljenja in preprečujejo smrti, povezane z drogami.

Natisni: