Pobudnik, ki sta mu bila zaupana varstvo in vzgoja nad njegovim mladoletnim otrokom, se je obrnil na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) z navedbami o neustreznem delu centra za socialno delo (CSD). Ko se je zaradi delovnih obveznosti znašel v stiski z zagotavljanjem varstva za otroka, se je na CSD obrnil po pomoč, tam pa so presodili, da je za otroka najustreznejša rešitev namestitev v rejniško družino. Pobudnik se je s tako rešitvijo strinjal, čeprav je v pobudi navedel, da je bilo njegovo soglasje dejansko izsiljeno. Otrokova mati se je strinjala z namestitvijo v rejniško družino. Pobudnik je po prvotnem soglasju začel izražati nestrinjanje z jemanjem zdravila, ki bi po njegovem mnenju lahko otroku celo škodilo. Zdravilo sta kot koristno za otroka ocenila otrokov osebni pediater in tim ljubljanske pediatrične klinike. Otrokova mati se je z jemanjem zdravila strinjala. Pobudniku smo predlagali, naj svoje nestrinjanje z jemanjem zdravila in namestitvijo otroka v rejniško družino izrazi nedvoumno, v pisni obliki. Varuh je naredil poizvedbo na CSD.

CSD je pridobil mnenje zdravnika, da opustitev jemanja zdravila ne pomeni neposredne grožnje za zdravje otroka. Zato je otrok v rejništvu prenehal jemati zdravilo. CSD je podal na sodišče predlog, da glede na nesoglasje staršev odloči o jemanju zdravila. Po prejemu pobudnikove izrecne pisne zahteve je CSD prekinil izvajanje rejništva in otrok se je vrnil k pobudniku.

Presodili smo, da CSD v postopku ni posegal v pravice posameznikov. Pobudnikovih navedb, da je svoja soglasja podajal pod pritiski, nismo mogli potrditi in ne izključiti. Je pa CSD po prejemu pobudnikovih izrecnih pisnih zahtev ukrepal ustrezno in naše nadaljnje posredovanje ni bilo potrebno. Pobudnik je menil, da je Varuhova vpletenost v zadevo precej pripomogla k učinkoviti rešitvi, na bolje naj bi se po naše posredovanju spremenil tudi odnos delavcev CSD do njega. 11.0-20/2009