Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je 15. 6. 2010 v vlogi državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, brez predhodne najave, obiskal Dom starejših občanov Kočevje (v nadaljevanju: DSO Kočevje ali dom). Obisk sta opravila predstavnika Varuha, v okviru izvajanja nalog in pooblastil po Zakonu o ratifikaciji opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS, št. 114/2006) pa je v skupini, ki je izvedla obisk, sodelovala tudi predstavnica pogodbene nevladne organizacije Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
Na lokaciji nas je sprejela direktorica DSO Kočevje. Med obiskom je bil opravljen razgovor z njo, zdravstvenim tehnikom v negovalnem oddelku v prvem nadstropju, socialnim delavcem in vodjo zdravstvene nege, pogovori z nekaj naključno izbranimi stanovalci ter ogled prostorov prvega nadstropja in nekaterih skupnih prostorov v pritličju, drugem in tretjem nadstropju.
Na dan našega obiska je bilo v domu nastanjenih 158 stanovalcev. Večina je bila ženskega spola (116), moških stanovalcev je bilo le okoli četrtina (42). Povprečna starost stanovalcev se giblje okoli 82 let. Število mlajših od 65 let v domu upada, ker takih uporabnikov ne sprejemajo več. Ob našem obisku jih je bilo še 15, od tega 10 moških in pet žensk. Tudi v konkretnem primeru je DPM zato izpostavil, da bi moralo pristojno ministrstvo čim prej pristopiti k sistemskemu reševanju problematike mlajših, bodisi invalidov ali oseb, ki okrevajo po hujših zdravstvenih težavah, da ne bi bili nastanjeni v domovih starejših. V ta namen bi bilo potrebno zagotoviti drugačne oblike oskrbe (invalidom prilagojena bivalna enota, negovalna bolnišnica).
Po pojasnilih direktorice bodo zmogljivost doma zmanjšali na 112 mest za stanovalce, v teku pa je tudi že projekt ureditve varovanega oddelka, poimenovanega kot »enota za dementne«, katere zmogljivost bo 48 mest. Sicer pa so bile zadnje izvedene investicije v DSO Kočevje zamenjava oken in obnova strehe ter generalna prenova kuhinje. V odzivnem poročilu je dom še izpostavil, da ne gre pozabiti tudi preureditve dnevnega prostora v prvem nadstropju, s katero bodo bistveno izboljšali kvaliteto bivanja stanovalcev v tem nadstropju.
Z MRSA je bila okužena ena, sicer nepokretna, stanovalka. Nastanjena je bila v sobi za izolacijo, ki je v prvem nadstropju in ima eno posteljo. Po sobah v prvem nadstropju doma so sicer že namestili dozatorje z razkužilom za roke in po enega na vsaki strani oddelka v drugem in tretjem nadstropju ter na vseh podestih. Posebej smo še izpostavili, da je predstavnica pogodbene nevladne organizacije med ogledom prostorov v negovalnem oddelku v prvem nadstropju nevede vstopila tudi v to sobo, saj ni nikjer opazila obvestila, da v tej sobi biva bolnica z okužbo MRSA. Zato smo tudi predlagali, da DSO Kočevje navedeno sobo ustrezno označi. V odzivnem poročilu nam pa je dom sporočil, da je na vratih te sobe nalepka 'KONTAKTNA IZOLACIJA' že od vsega začetka uporabe sobe v te namene in priložil tudi tozadevno fotografijo ter navedel, da je predstavnica pogodbene nevladne organizacije napis na vratih sobe najverjetneje spregledala.
V prvem nadstropju objekta je organiziran negovalni oddelek, v drugem nadstropju je del negovalnega in stanovanjskega oddelka, v tretjem nadstropju pa sta tako stanovanjski kot tudi negovalni del. Direktorica nam je uvodoma pojasnila, da DSO Kočevje varovanega oddelka nima; prav tako je na nadaljnje vprašanje zagotovila, da se tudi tistim stanovalcem, ki so nastanjeni v negovalnem oddelku v prvem nadstropju, ne onemogoča prostega odhoda iz njega, ker se vhodno-izhodnih vrat ne zaklepa, poleg tega pa je pod bunko z notranje strani na njih tudi nameščen 'metuljček' (tj. cilinder z vrtljivim gumbom).
Ko smo po uvodnem razgovoru v spremstvu direktorice s stopnišča vstopali v negovalni oddelek v prvem nadstropju, vrata res niso bila zaklenjena in z notranje strani je imel cilindrični vložek vrtljiv gumb. Blizu bunke smo na vratih tudi opazili s samolepilnim trakom pritrjen listič papirja z napisom 'NE ZAKLEPAJ' in pripisom 'ZAPIRAJ!!'. Za odpiranje teh vrat stanovalci torej res ne potrebujejo ključa. Vendar pa smo izpostavili, da je vsak od treh članov ekipe DPM vrtljivi gumb uspel obrniti (še)le z uporabo občutno večje sile, kot je sicer navadno potrebna pri odpiranju vrat z obračanjem tovrstnih vrtljivih gumbov. Zato se nam je zastavljalo vprašanje, ali bi vhodno-izhodna vrata negovalnega oddelka v prvem nadstropju z notranje strani kdo od stanovalcev dejansko sploh (z)mogel sam odpreti in oditi iz oddelka po tej poti, če bi to želel. Resda pa je bilo v neposredni bližini vrat tudi dvigalo, ki se ga lahko prikliče preprosto s pritiskom na poleg nameščen etažni pozivni gumb. Ob predpostavki, da funkcijo slednjega stanovalec (še vedno) doumeva, lahko torej načeloma prosto odide z oddelka najmanj po tej poti.
Prejeli smo tudi pojasnilo, da osebje ne zaklepa vrat sob stanovalcev in ob ogledu prostorov tudi dejansko nismo naleteli na kakšno, ki bi bila zaklenjena.
Ker je (bilo) stališče DSO Kočevje, da negovalni oddelek v prvem nadstropju dejansko ni varovani oddelek, tj. da ga stanovalci vselej lahko zapustijo po lastni volji, smo predlagali, da se na njegova vhodno-izhodna vrata namesti navadno kljuko, s katero jih bo mogoče brez težav odpirati. V nasprotnem primeru, če je torej cilinder z vrtljivim gumbom nameščen zato, da se stanovalcem omejuje prosto odhajanje iz oddelka (uporaba tega vrtljivega gumba in tistega za poziv dvigala namreč za dementnega lahko pomeni opravilo, ki presega njegove sposobnosti), pa bi po stališču DPM moral dom ravnati po določbah ZDZdr, ki se nanašajo na sprejem oziroma obravnavo oseb v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Dom pa je v tej zvezi v svojem odzivnem poročilu le predlagal, »da vrtljivi gumb v 1. nadstropju ostane dokler zadeve pristojne službe na državnem nivoju sistemsko ne uredijo«.
V negovalni oddelek v prvem nadstropju je bilo ob našem obisku v 23 različnih sobah nastanjenih 55 stanovalcev, od tega 42 ženskega in 13 moškega spola.
Sobe imajo tudi lastne sanitarije z umivalnikom in straniščno školjko ter klicni zvonec z vrvico ob slednji. V sanitarijah, ki smo si jih pogledali, sta bila nameščena toaletni papir in brisača iz tkanine, ne pa tudi milo. Pojasnjeno nam je bilo, da slednje po potrebi prinese in nato spet odnese osebje, predvsem zato, da sicer ne bi prišlo do zaužitja in posledičnih težav v zvezi s tem. DPM meni, da bi bilo primerno, če bi dom vsaj tistim stanovalcem, ki še zmorejo uporabljati sanitarne prostore sami, v njih zagotavljal tudi milo. Prav je namreč, da se takemu stanovalcu tudi omogoči, da sam poskrbi za osebno higieno tudi na ta način brez, da bi moral osebje posebej prositi za najosnovnejši higienski pripomoček, kot je milo. K temu še pripominjamo, da smo v večih od do sedaj obiskanih zavodih za institucionalno varstvo starejših, našli milo nameščeno tudi v sanitarnih prostorih sob v varovanem oddelku. V konkretnem primeru nam je DSO Kočevje naknadno sporočil, da so tekoče milo z dozatorji že namestili v vse sobe v prvem nadstropju.
Na oglasni deski negovalnega oddelka v prvem nadstropju smo našli večinoma na list papirja natisnjena obvestila o pritožbenih poteh, da je knjiga pritožb, pohval, mnenj in predlogov v recepciji, o oddaji osebnega perila v pranje, o aktivnostih v juniju 2010, cenik in jedilnik ter še nekatera druga obvestila oziroma plakate. Načeloma je torej moč trditi, da tudi dejansko služi svojemu namenu. Smo pa izpostavili, da kolikor v tem oddelku nastanjene osebe le-tega oziroma doma ne morejo zapuščati same po lastni volji oziroma so zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva, bi moral dom na vidnem mestu objaviti tudi seznam pravic, ki jih ima oseba po ZDZdr, skupaj s službenimi naslovi in telefonskimi številkami zastopnikov, zadolženih za območje, na katerem deluje (ko bodo ti podatki dosegljivi) in hišni red. Po zagotovilih doma v odzivnem poročilu, da so na oglasni deski seznam pravic, ki jih ima oseba po ZDZdr, in Hišni red tudi že objavili.
DPM je tudi predlagal, da DSO Kočevje v negovalnem oddelku v prvem nadstropju namesti nabiralnik za oddajo pritožb, pohval in predlogov, ki bo tamkajšnjim stanovalcem omogočal podajanje kritik tudi po tej poti. Dom nam je nato sporočil, da so ta naš predlog že realizirali.
Po pojasnilih vodje zdravstvene nege se je v DSO Kočevje v zadnjih petih letih od posebnih varovalnih ukrepov (v nadaljevanju: pvu) uporabljalo le segufix pasove in v namene fiksacije pri intravenski infuziji. Uporabo pvu odreja lečeča zdravnica, o tem pa naj bi se tudi obveščalo svojce. Po zagotovilih, ki smo jih prejeli, ob obisku ni bil fiksiran nihče od stanovalcev. Pri tem smo tudi prejeli pojasnilo, da se obrazce o izvajanju pvu hrani v zdravstvenih kartonih stanovalcev. Ker ambulantne sestre v času obiska DPM ni bilo prisotne, nam takrat vpogled v kakšnega od izpolnjenih obrazcev ni bil omogočen. DPM meni, da bi bilo prav, da se do dokumentacije o izvajanju pvu po potrebi lahko dostopa ob vsakem času, zato smo tudi v konkretnem primeru predlagali, da naj dom razmisli o uvedbi posebnega zbirnika tozadevne dokumentacije.
Skladno z dogovorom nam je DSO Kočevje po opravljenem obisku posredoval primer izpolnjenega obrazca o izvajanju pvu za enega izmed stanovalcev. Na njem smo opazili, da je beležen le datum izvajanja pvu, ne pa tudi ura. Zato smo predlagali, da se pri izpolnjevanju obrazcev o izvajanju pvu vpisuje tudi ura začetka in končanja pvu, saj v nasprotnem primeru ni možno ugotoviti kako dolgo je ukrep sploh trajal in ali so bile spoštovane časovne omejitve po ZDZdr. Predlagali smo tudi, da dom popravi obrazec o izvajanju pvu, tako da bodo jasno ločeni primeri, ko gre za pvu, kot jih ureja ZDZdr (na obrazcu so bili namreč navedeni tudi še drugi 'varstveni ukrepi'), ki tudi govori o posebnih varovalnih in ne 'varstvenih' ukrepih. Navedeni zakon namreč kot pvu določa le dva ukrepa, in sicer telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora. Sicer pa smo pozdravili ravnanje DSO Kočevje, da beležijo tudi uporabo drugih ukrepov, ki jih sicer ZDZdr ne določa kot pvu. Dom je k odzivnem poročilu priložil izvod novega obrazca, ki ga je dopolnil z uro začetka in konca pvu-ja ter ga omejil le na ukrepe, ki jih zahteva ZDZdr. Žal je očitno dobro prakso beleženja tudi drugih ukrepov opustil.
Psihiatrinja prihaja v dom dvakrat po šest ur na mesec in tako na leto realizira 144 ur. Glede na število stanovalcev v DSO Kočevje se nam je zastavljalo vprašanje, v kolikšni meri le ena psihiatrinja v takšnem obsegu dela sploh uspe zagotavljati tozadevno oskrbo vsem, ki so jo potrebni. Zato smo zaprosili za dodatno pojasnilo o tem, na kakšen način stanovalec, ki je sicer nastanjen v negovalnem oddelku v prvem nadstropju, lahko pride v stik s psihiatrinjo in ali se o tovrstnih obiskih vodi tudi kakšna evidenca. Dom je v odzivnem poročilu navedel, da je za delo psihiatrov v domovih za starejše določen normativ in da v skladu z njim psihiatrinja tudi dela; opravljala naj bi vizito po sobah v prvem nadstropju in o pregledih vodila evidenco, saj za vsakega pregledanega stanovalca napiše mnenje.
