Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki meni, da so mu zaradi določbe drugega odstavka 3. člena Statuta Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) kršene človekove pravice. Pobudnik je upokojenec in član OZS, vendar pa mu drugi odstavek 3. člena Statuta preprečuje, da bi bil izvoljen oziroma imenovan v organe zbornice ali da bi v njih deloval, kljub temu, da OZS plačuje enako članarino kot aktivni člani.

Varuh je pri OZS opravil poizvedbo, v kateri smo naslovnika prosili, naj se na podlagi 22. člena Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja opredeli do domneve, da Statut v delu, ki neaktivnim članom preprečuje sodelovanje v organih zbornice, krši načelo enakega obravnavanja.

V odgovoru na poizvedbo Varuha nam je OZS pojasnila, da iz določb Statuta ne izhaja, da upokojen član OZS ne more biti imenovan ali izvoljen v organe OZS, mora pa izpolnjevati pogoje, ki jih določa Statut. Eden izmed pogojev je tudi ta, da je član organa zbornice aktiven član, kar pomeni, da kot glavno dejavnost opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji. OZS navaja, da je razlog za ta pogoj v tem, da le aktivni člani lahko razumejo problematiko in odločajo v prid obrtnikov in malih podjetnikov.

Varuh je ugotovil, da je podlaga za ustanovitev OZS Obrtni zakon (ObrZ). Namen ustanovitve OZS je združevanje oseb, ki opravljajo pridobitno dejavnost zaradi zagotavljanja skupnih interesov pri opravljanju obrtne dejavnosti. ObrZ daje tudi podlago, da Statut OZS določi način in obveznosti člana pri vstopu in izstopu iz OZS. Drugi odstavek 3. člena Statuta določa, da so v organe zbornice lahko izvoljeni in imenovani le predstavniki aktivnih članov zbornice.

Ta določba pa po Varuhovem mnenju ne pomeni prepovedane oblike diskriminacije, saj zasleduje zakoniti cilj, sredstva za dosego cilja pa so ustrezna in potrebna. OZS je bila ustanovljena z namenom združevanja oseb, ki opravljajo pridobitno dejavnost. OZS se upravlja preko organov zbornice.

Učinkovito upravljanje zbornice in opravljanje njenih nalog po mnenju Varuha lahko zagotavljajo le osebe, ki kot glavno dejavnost opravljajo pridobitno dejavnost. Strinjamo se z argumentom OZS, da prav taki člani najbolje poznajo problematiko opravljanja pridobitne dejavnosti v Sloveniji in lahko najbolje zastopajo skupne interese članov pri opravljanju obrtne dejavnosti. Omejitve pravic neaktivnih članov zbornice razumemo kot ustrezen in primeren ukrep za dosego cilja poklicne zbornice, ki je v tem, da čim bolj neposredno zastopa in predstavlja dejanske interese aktivnih članov, to je tistih, ki opravljajo določeno dejavnost. 1.3-5/2014