Pobudnik je bil zaradi neaktivnosti delodajalca Ministrstva za notranje zadeve, Policije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije skoraj pol leta brez delnega nadomestila za invalidnost, precejšen del tega časa pa ni prejemal niti akontacije delnega nadomestila. Varuh je pri delu organov ugotovil kršitev pravice do socialne varnosti in kršitev načela dobrega upravljanja.
* * *
Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnil javni uslužbenec, zaposlen na Policiji v okviru Ministrstva za notranje zadeve (delodajalec). Navedel je, da mu je bila z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) maja 2023 priznana invalidnost III. kategorije s pravico do dela s krajšim delovnim časom. Z delodajalcem je avgusta skladno z odločbo ZPIZ sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Pobudnik se je obrnil na Varuha, ker ZPIZ do januarja 2024 še ni izdal odločbe o odmeri višine delnega nadomestila, pobudnik pa tudi še ni prejel akontacije nadomestila.
Varuh se je v zvezi z obravnavo pobude za pojasnila najprej obrnil na ZPIZ. Ta je Varuha seznanil s tem, da je konec julija 2023 pobudnikovega delodajalca obvestil o tem, da je odločba o priznanju invalidnosti nekaj dni pred tem postala dokončna in izvršljiva, ter ga pozval, naj na ZPIZ predloži pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, sklenjeno po nastanku invalidnosti, in kopijo zavarovančeve delovne knjižice. ZPIZ je navedel, da je zaprošeno dokumentacijo od delodajalca, prejel šele proti koncu meseca novembra 2023. Ta je bila nato v skladu s predpisi, ki urejajo matično evidenco, še istega dne odstopljena v pregled revizorju matične evidence, da bi ta v sodelovanju z delodajalcem, preveril pravilnost sporočenih podatkov o plači oziroma njenih nadomestilih za posamezna koledarska leta. Delodajalcu je bilo po elektronski pošti poslano zaprosilo, naj sporoči podatek o datumu prvega dne zadržanosti z dela v letu 2019 ter obenem preveri tudi pravilnost REK-obrazcev od leta 2020 dalje.
ZPIZ je v odgovoru Varuhu navedel, da je od delodajalca, ki je državni organ, utemeljeno pričakoval popravek podatkov oziroma odgovor na svoje zaprosilo v najkrajšem času, zato ni bil izdan nalog za izplačilo akontacije nadomestila. Tega je ZPIZ nato izdal v začetku januarja 2024, ko je od pobudnika v vednost prejel pobudo, naslovljeno Varuhu; tedaj se je ponovno preverjalo, ali so potrebni podatki za odmero delnega nadomestila že na voljo. Ker je bilo ugotovljeno, da ZPIZ z njimi še vedno ne razpolaga, je bil v skladu z določbo 180. člena ZPIZ-2 izdan nalog, naj se delno nadomestilo od dne sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi dalje izplačuje kot akontacija. Delodajalec (MNZ, Policija) je bil obenem ponovno pozvan, naj posreduje potrebne podatke, pri čemer je ZPIZ še istega dne prejel delni odgovor glede prvega dne zadržanosti z dela, glede REK-obrazcev pa šele mesec in pol pozneje po ponovnem pozivu. Po pridobljenih podatkih je bil nato opravljen ustrezni popravek sprva sporočenih podatkov v matični evidenci. Tega dne je bila nato tudi izdana odločba o odmeri delnega nadomestila.
Glede na pridobljena pojasnila ZPIZ je Varuh zadevo preveril še pri delodajalcu. Varuh je glede na navedbe ZPIZ namreč ugotavljal, da je postopek odločanja o višini delnega nadomestila tekel prepočasi in predolgo. Pri tem je bilo videti, da celotne krivde ni mogoče pripisati zgolj ZPIZ, temveč tudi MNZ, Policiji.
Varuh je na odgovor MNZ čakal skoraj tri mesece ter ga je prejel šele po tretji urgenci in opozorilu o oviranju dela Varuha. MNZ je potrdilo navedbe ZPIZ o zamudah v postopku. Konkretnega razloga za zamudo MNZ ni moglo ugotoviti, po pregledu primerljivih zadev pa je zapisalo, da so bili primerljivi postopki izpeljani pravočasno ter da je konkretna zadeva osamljen primer nedoslednosti pri poslovanju MNZ.
MNZ se je strinjalo z ugotovitvijo Varuha, da je postopek odločanja o višini delnega nadomestila v primeru pobudnika tekel prepočasi in predolgo. Zapisali so, da je bila številnost invalidskih zadev, ki jih ima MNZ (skorajda dnevno) v reševanju, po vsej verjetnosti največji vzrok za to, da je bila dolžnost čimprejšnjega posredovanja pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas spregledana oziroma ni bilo niti v MNZ kot celoti niti v Policiji sami pravočasno zaznano, da pogodba ZPIZ-u ni bila poslana. Tudi ZPIZ jih ni opozoril na to.
MNZ je zagotovilo, da bo glede na ugotovitve v tej zadevi, v kateri je vsekakor prišlo do zamud pri poslovanju oziroma sodelovanju z ZPIZ, podrobno proučilo poslovne procese ter procese medsebojnega sodelovanja in odgovornosti notranjih organizacijskih enot; da bi se v prihodnje izognili takšnemu nedopustno dolgemu poslovanju, je dalje zagotovilo še, da bo posodobilo pristope k reševanju in nadzoru nad invalidskimi zadevami. Opravičili so se tudi za zamudo pri posredovanju odgovora Varuhu, saj je, kot so navedli, temeljito in podrobno preverjanje postopkov oziroma poslovanja pristojnih notranjih organizacijskih enot MNZ in Policije v konkretni zadevi ter številnih vsebinsko primerljivih zadev terjalo več časa.
Varuh je po proučitvi celotne zadeve pri delu ZPIZ in MNZ ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja ter kršitev pravice do socialne varnosti, saj je bil pobudnik zaradi neaktivnosti obeh organov skoraj pol leta brez delnega nadomestila za invalidnost, precejšen del tega časa pa ni prejemal niti akontacije delnega nadomestila. Varuh je zadovoljen s tem, da je bilo po njegovem posredovanju o zadevi vendarle odločeno in odločba je bila izdana. Vsekakor je k dokončni razrešitvi zadeve pripomogla tudi angažiranost pobudnika, saj je bil nalog za izplačilo akontacije delnega nadomestila v njegovi zadevi izdan šele na dan, ko je ta podal pobudo Varuhu in jo poslal ZPIZ v vednost. Varuh je v končnem dopisu ZPIZ in MNZ izrazil pričakovanje, da bo zaplet v tej zadevi pripomogel vsaj k temu, da do takih zamud v prihodnje ne bo več prihajalo. 9.2-1/2024
