V letu 1999 se je zelo povečal pripad pobud s tega področja. Prejeli smo 139 pobud, kar v primerjavi z letom 1998 pomeni 110-odstotno povečanje. Povečanje števila prejetih pobud lahko delno pripišemo tudi akciji Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, v okviru katere so nam denacionalizacijski upravičenci oziroma vlagatelji zahtevkov pošiljali odgovore na anketni vprašalnik. Skupaj smo prejeli 692 takih odgovorov.
Izpolnjene vprašalnike smo prejemali postopno, zato smo celovitejšo analizo opravili šele, ko je pošiljanje usahnilo. Tako iz ankete kot iz Trinajstega poročila o izvajanju Zakona o denacionalizaciji (ZDen) je bilo razvidno, kako zelo daleč je še do zaključka denacionalizacije. Varuh se je s problematiko izvajanja ZDen srečeval od začetka svojega delovanja. Tako je prejel v letu 1995 60, v letu 1996 66, v letu 1997 71 in v letu 1998 62 pobud s tega področja.Občasno so se nanj obračale skupine zainteresiranih udeležencev denacionalizacijskih postopkov in drugih, ki jih denacionalizacija neposredno zadeva (lastniki razlaščenega premoženja, najemniki denacionaliziranih stanovanj oziroma poslovnih prostorov). V teh primerih je večkrat šlo za oblikovanje politike pri izvajanju ZDen in celo za zahteve po njegovih spremembah, to je za vprašanja, ki presegajo pristojnosti varuha.
V okvirih pristojnosti, ki nam jih daje Zakon o varuhu človekovih pravic (ZvarCP), smo opozarjali in predlagali ustrezne ukrepe glede problemov, ki so izhajali iz prejetih pobud. S tem smo pripomogli, da je bil del problemov postopoma razrešen, žal pa ne toliko, kot bi bilo želeti.
Predvsem in v veliki večini so se pobude nanašale na pospešitev postopkov, zato je bilo tudi naše delovanje pretežno usmerjeno v to. V številnih primerih smo dosegli, da se je postopek zaključil ali vsaj premaknil.Manj uspešni smo bili pri organih, kjer so kadrovske in druge “objektivne” okoliščine povzročale zastoje pri vodenju denacionalizacijskih postopkov.
Po obravnavanju trinajstega poročila je Vlada 18. marca 1999 sprejela več sklepov za izboljšanje stanja, s katerimi se lahko strinjamo. Ustrezna stališča, priporočila in sklepe je sprejel tudi Državni zbor, ki je poročilo obravnaval na 14. seji dne 10. junija 1999. Na podlagi naših opažanj o problemih pri izvajanju ZDen smo 15.7.1999 poslali obširen dopis Vladi, pristojnim ministrstvom, skladoma in Uradu za denacionalizacijo.V dopisu smo kratko predstavili delovanje varuha človekovih pravic v zvezi z izvajanjem ZDen in analizo spredaj omenjenih 692 odgovorov na vprašalnik Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Navedli smo nekaj razlogov za (počasen) potek denacionalizacijskih postopkov oziroma vsebinskih problemov v zvezi z izvajanjem ZDen. Poudarili smo, da gre samo za tiste, ki jih je bilo mogoče ugotoviti na podlagi obravnavanja pobud v uradu varuha človekovih pravic.
Gre za naslednje razloge oziroma probleme:
ne dovolj domišljene in ne dovolj natančno normirane rešitve v samem zakonu; poznejši posegi v zakon (skoraj 20) s spremembami in dopolnitvami, začasnim zadržanjem izvajanja nekaterih določb ter odločitvami ustavnega sodišča v zvezi s presojo ustavnosti; vpliv zakonodaje, ki je ob sprejetju ZDen še ni bilo (lastninjenje, ustanovitev Slovenskega odškodninskega sklada – SOS - ter sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG), preobrazba državne uprave in lokalne samouprave); zamude in nejasnosti v zvezi s potrebnimi podzakonskimi akti; nezadostna aktivnost pristojnih organov za pravočasno razčiščenje oz. rešitev vprašanj, ki so se pokazala pri izvajanju zakona (npr. glede zagotavljanja nadomestnih nepremičnin, vprašanja kmetijskih zemljišč v kompleksih, ravnanja, kadar je zavezanec država); slaba začetna organiziranost za izvajanje ZDen v kadrovskem pogledu in dejanske težave nekaterih organov zaradi pomanjkanja kadrov, njihove pomanjkljive usposobljenosti, fluktuacije itn.; dvomljive in praviloma malo učinkovite rešitve z zunanjimi izvajalci postopkov za denacionalizacijo; premalo strokovno vodenje številnih postopkov, kar je posledica tako nezadostne usposobljenosti pristojnih uslužbencev kot tudi pomanjkanja pravočasnih in popolnih navodil; po nekaterih ocenah se približno polovica zadev najmanj enkrat vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje; dolgotrajno reševanje predhodnega vprašanja, zlasti državljanstva denacionalizacijskega upravičenca; neučinkovita pravna sredstva v zvezi z "molkom" organa; neenotne in počasne cenitve; objektivne težave v zvezi z ugotavljanjem vrednosti premoženja ob podržavljenju, neurejenim zemljiškoknjižnim in katastrskim stanjem itn.; vprašanje stroškov postopka, posebej za izmero zemljišč, identifikacijska potrdila in izvedence; odločanje o pritožbah in o upravnih sporih v rokih, ki daleč presegajo zakonske oz. razumne; težave pri opredeljevanju upravičencev glede oblike denacionalizacije, neusklajeni zahtevki vlagateljev, vstopanje novih vlagateljev v postopke; nihanja pri presoji možnosti za vrnitev nepremičnin v naravi; nedopustno razpolaganje z nepremičninami po uveljavitvi ZDen; zavlačujoče ravnanje zavezancev, zlasti SOS, SKZG ter nekaterih občin, z odlašanjem pri izjavi volje, pretirano uporabo pravnih sredstev itn.; tako ravnanje upravni organi preveč tolerirajo.
Poudarili smo, da je stanje na tem področju slabo zaradi naštetih in še drugih razlogov, med katerimi je verjetno najpomembnejši dejstvo, da so načelni pogledi na denacionalizacijo različni, da torej ni enotne volje in pravega ozračja za učinkovito izvajanje ZDen. Posebej smo opozorili, da tudi dogajanje v času po sprejetju sklepov Vlade zbuja resne dvome, da bodo sklepi dejansko izvedeni in sploh, da bo pri izvajanju ZDen končno prišlo do pravih premikov. Za utemeljitev teh dvomov smo navedli še vedno neznane kriterije za vračanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, nejasnosti glede postopkov v zvezi z vlaganji v podržavljene nepremičnine, počasnost pri začetku dela Urada za denacionalizacijo ter dejstvo, da ni zaznati aktivnosti medresorske komisije Vlade za spremljanje uresničevanja ZDen. Predlagali smo, da Vlada in vsi drugi prejemniki dopisa zagotovijo dosledno in učinkovito izvajanje sklepov Vlade z dne 18.3.1999, pri uresničevanju sklepov Državnega zbora z dne 10.6.1999 pa določijo in izvedejo še druge ukrepe za čimprejšnje dokončanje denacionalizacije.
